Prvih sto dni je mimo

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 28. junij 2013 / 08:48

Koalicija je s prvimi stotimi dnevi dela vlade Alenke Bratušek zadovoljna, opozicija pa opozarja, da je zgolj zaključila projekte Janševe vlade. Na Bledu bo prihodnje poletje štartal nov filmski festival.

Neprijetni, a nujni ukrepi

Minilo je prvih sto dni dela nove vlade, ki jih njena predsednica Alenka Bratušek ocenjuje kot uspešne, a dodaja, da so pred njo še velike naloge, zato časa za počitek ni. Kot je napovedala, bodo ključne naloge vlade v prihodnjih stotih dnevih predvsem mladi, zdravstvo, pravna in pravična država ter gospodarstvo. Med pomembne naloge je uvrstila tudi postopke privatizacije, prenose slabih terjatev na slabo banko in zagon gospodarstva. Ukrepi vlade v prvih stotih dneh so bili po njenih besedah nepopularni in neprijetni, toda nujni. Vse oči svetovne javnosti so bile v tem času uprte v Slovenijo kot novo državo, ki bo potrebovala pomoč trojke, primerjali so nas s Ciprom, vendar je vladi uspelo pripraviti program stabilnosti in nacionalni reformni program, ki sta zadovoljila Bruselj. »Vlada Alenke Bratušek je v prvih treh mesecih predvsem zaključila številne projekte, ki jih je zastavila Janševa vlada in ki jim je prej, dokler je bila v opoziciji osebno in v okviru svoje stranke, ostro nasprotovala. To ji je uspelo tudi zato, ker se je Slovenska demokratska stranka obnašala drugače kot prej Jankovićeva stranka, ki je leto dni ovirala sprejem najpomembnejših ukrepov,« pa je dosedanje delo vlade ocenil poslanec in podpredsednik SDS Zvone Černač. Podobnega mnenja je tudi predsednik SLS Franc Bogovič, ki dodaja, da je prvih sto dni vlade zaznamovalo predvsem pomanjkanje koncepta, ki ga vlada ne premore niti danes. Bogovič še ocenjuje, da bodo kmalu predčasne volitve. Vodja poslanske skupine N.Si Matej Tonin pa poleg ugotovitve, da sedanja vlada le nadaljuje s ključnimi ukrepi prejšnje vlade, izpostavlja tudi ključno razliko med vladama: če je prejšnja skušala proračunsko vrzel krpati z zmanjševanjem odhodkov v javnem sektorju, jo sedanja vlada želi napolniti z novimi davki, kar pa dejansko pomeni uničevanje. V koalicijskih strankah so do vlade razumljivo precej bolj prizanesljivi. Vodja poslanske skupine največje vladne stranke PS Jani Möderndorfer tako govori o ponovni politični stabilnosti države, ki je temeljni pogoj za učinkovito reševanje vprašanj povezanih zlasti z gospodarsko krizo, tudi predsednik SD Igor Lukšič izpostavlja usmerjenost koalicije v povečevanje kredibilnosti Slovenije v svetu ter kredibilnosti vlade in politike pred lastno javnostjo. Po besedah vodje poslanske skupine DL Riharda Branislja je vlada dokazala, da lahko zagotovi stabilno financiranje države, tik pred sprejetjem je sodna reforma, uspel ji je tudi dogovor s sindikati javnega sektorja ter oblikovanje programa stabilnosti in nacionalnega reformnega programa. Prvak DeSUS Karl Erjavec pa šteje za uspeh, da je zaradi drugačne retorike vlade prišlo do pomiritve demonstracij.

Filmski ustvarjalci ustanovili Bled Film Festival

Z Bleda pa je te dni prišla novica o ustanovitvi filmskega festivala. Tam se je namreč pred dnevi sestal ustanovni odbor novega Bled Film Festivala in začrtal smernice za razvoj angažiranega festivala, ki bo promoviral najnovejše filme iz sveta in regije, veliko pozornosti pa bo posvetil tudi pomenu voda in drugim okoljskim vprašanjem. Ustanovni odbor festivala sestavljajo predsednik Rade Šerbedžija ter člani Dunja Klemenc, Čedomir Kolar, Tanja Ribič, Nikola Kojo, Danijel Utješanović in Marko Gajič. Prvi blejski festival naj bi luč sveta ugledal junija 2014, snujejo pa, tekmovalni program celovečernih filmov ter dva programa na temo voda – program dokumentarnih filmov in otroški program. V okviru festivala naj bi se zvrstili tudi drugi okoljevarstveni dogodki, načrtujejo pa tudi natečaj za mlade filmske ustvarjalce, ki bi s sodobnimi in široko dostopnimi tehnologijami ustvarjali kratke filme na temo zaščite okolja.

Dve knjigi, dva kresnika

Goran Vojnović je doslej napisal dva romana in za oba prejel nagrado časopisne hiše Delo za najboljši slovenski roman leta. Leta 2009 je kresnika dobil za svoj prvenec Čefurji raus!, v nedeljo pa še za svoj drugi roman Jugoslavija, moja dežela, za zgodbo o iskanju očeta, za katerega se izkaže, da je vojni zločinec. Nagrajenec, ki je prejel ček za pet tisoč evrov, ob zahvali še povedal, da v literaturi očitno še vedno najdemo tisto, česar nam novi svet ne ponuja in povabil k branju knjig, v katerih lahko vsak najde svoje zmagovalce in odgovore na svoja vprašanja. Sam je ob pisanju novega romana izhajal iz sveta, ki ga razmeroma dobro pozna, a mu ni tako blizu, kot tisti, ki ga je opisoval v prvem romanu. Kot je dejal, je preživljal mučne noči, ko je razmišljal, kako razmišlja človek, ko počne grozote. Lani je bilo sicer nastalo okoli 130 slovenskih romanov, za kresnika pa so bili nominirana še dela Raclette Boruta Goloba, Da me je strah? že preminule Maruše Krese, Zahod jame Petra Rezmana in Ki od daleč prihajaš v mojo bližino Marka Sosiča.