Nekateri doslej niso plačevali nič

Po predlogu zakona o davku na nepremičnine so najvišjo obdavčitev, kar 1,50-odstotno, predvideli za neizkoriščena stavbna zemljišča.

Kranj, Škofja Loka, Bled, Kranjska Gora – Pri ministrstvu za finance so pripravili predlog zakona o davku na nepremičnine, ki je bil do petka v javni obravnavi. Davčne stopnje, ki jih predlaga ministrstvo, znašajo od 0,15 odstotka za stanovanjsko rabo do 0,80 odstotka za poslovno in industrijsko rabo. Najvišjo, kar 1,50-odstotno obdavčitev pa so predvideli za neizkoriščena stavbna zemljišča. Po predlogu zakona si bosta davek delila občinski in državni proračun, pri čemer bi občine svoj delež davka lahko znižale ali zvišale za polovico.

Nepremičnine so ta čas v Sloveniji obremenjene z dvema dajatvama, ki imata naravo davka na nepremičnine, to je nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč in davkom na premoženje. A marsikje nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča doslej sploh niso zaračunavali.

Tako je bilo recimo tudi v Kranjski Gori, kjer bo uvedba davka na nepremičnine torej lastnike takih parcel kar precej udarila po žepu, glede na to, da doslej niso plačevali nič. Direktor občinske uprave Rajko Puš je pojasnil, da gre večinoma za travnike in sadovnjake znotraj območij stavbnih zemljišč.

Ocenjujejo, da je v občini okrog šestdeset takih parcel, njihova vrednost pa po podatkih geodetske uprave za okrog tisoč kvadratnih metrov veliko parcelo znaša od slabih šesto do skoraj dvajset tisoč evrov, kar bo po novem osnova za odmero davka.

Nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč doslej niso zaračunavali niti v kranjski občini, čeprav imajo po besedah Mendi Kokot iz službe za stike z javnostjo in protokol pripravljene podlage in tudi evidence tovrstnih zemljišč. Zato so pripravili zgolj hipotetični izračun, koliko bi to nadomestilo znašalo za okrog tisoč kvadratnih metrov veliko parcelo. »V skladu z določbami odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča bi nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča za cono, kjer so dajatve najvišje, to je v prvem območju, znašalo 230 evrov, za cono, kjer so dajatve najnižje, torej v šestem območju pa 130 evrov.« Pripravili pa so tudi izračun, koliko bodo lastniki za tovrstne parcele plačevali po uvedbi novega davka. Na območjih, kjer posplošena tržna vrednost teh zemljišč znaša petdeset evrov na kvadratni meter, bi lastniki tisoč kvadratnih metrov velike parcele za novi davek odšteli 750 evrov na leto, kar tri tisoč evrov pa bodo za tako parcelo plačali lastniki, ki imajo parcele v območju, kjer posplošena tržna vrednost znaša dvesto evrov na kvadratni meter.

Občina razdeljena na cone

V Škofji Loki so nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč doslej zaračunavali zgolj v drugi coni, občina pa je sicer razdeljena na štiri cone. »Razlog je v tem, da v tretji in četrti coni nimajo javnih vodovodov, pogoj za zaračunavanje nadomestila pa je dostop do javnega cestnega, vodovodnega in električnega omrežja,« je pojasnil izvršni direktor občinske uprave Igor Juričan. V prvo cono pa sodi mestno jedro, ki je že v celoti pozidano. Višina nadomestila je odvisna od tega, ali je parcela namenjena za gradnjo stanovanj, industrijo ali poslovno dejavnost. Glede na to so doslej lastniki za približno tisoč kvadratnih metrov veliko parcelo plačevali od 536 pa do 1580 evrov. Medtem ko so za zemljišča, ki so namenjena za stanovanjsko dejavnost, v drugi coni doslej plačevali vsi enako, torej 536 evrov, pa bodo po novem glede na cone, ki jih je predvidela geodetska uprava, plačevali zelo različno. Za nekatere bo ta davek lahko tudi štirikrat višji, je izračunal Juričan, saj bo po novem znašal od 1170 pa vse do 2100 evrov. Prepričan je, da bo to precejšen šok za ljudi, še posebno pa za tiste, ki doslej niso plačevali nič, saj novi davek predvideva obdavčitev prav vseh nepremičnin, torej tudi tistih, ki so jih sami doslej izvzeli zaradi zgoraj naštetih razlogov. Ob tem pa je opozoril, da bo 1,5-odstotna stopnja obdavčitve prišla v poštev šele po treh letih. Kot zemljišče za neizkoriščeno rabo za gradnjo stavb se bo namreč štelo zemljišče, za katero v treh letih od uveljavitve zakona še ne bo izdano gradbeno dovoljenje. Juričan ocenjuje, da bo osemdeset odstotkov teh zemljišč kljub temu ostalo nepozidanih. »Tudi osnovna ideja nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč je bila, da se bo trg s temi zemljišči sprostil, pa ni bilo nič od tega. Ljudje zemljišča še vedno hranijo za naslednje rodove, saj je zemlja še vedno najbolj varen kapital,« je prepričan Juričan.

Podobno razmišlja direktor blejske občinske uprave Matjaž Berčon, ki je poudaril, da novi davek ne bo spodbudil prometa z nepremičninami. V njihovi občini so nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč zaračunavali glede na to, v kateri od štirih obračunskih območij se je zemljišče nahajalo. Primerjavo med sedanjim nadomestilom in novim davkom pa so pripravili za naključno izbrano zemljišče. V prvem območju, kjer so zaračunavali največ, je recimo doslej nadomestilo za okrog tisoč kvadratnih metrov veliko parcelo znašalo dobrih 790 evrov, novi davek pa bi za to zemljišče v primeru 1,5-odstotne obdavčitve po njihovih izračunih znašal dobrih 4000 evrov. »Na splošno pa menimo, da je zakon zelo slabo pripravljen ter spet posega v izvorno pristojnost občin in njihovo finančno neodvisnost, kar je v nasprotju z evropsko listino o lokalni samoupravi,« je še kritičen Berčon.