Bolje sprejeti napačno odločitev kot nobene

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Zanimivosti / ponedeljek, 24. junij 2013 / 08:06

Nekdanjega avstrijskega dirkača in trikratnega svetovnega prvaka formule ena je tokrat kot osrednjega govorca prestižnega poslovnega dogodka TopTalk 2013 v Slovenijo povabil Si.mobil.

Življenje Nikija Laude je vidno zaznamovala avtomobilska nesreča za VN Nemčije v Nürburgringu leta 1976. Lauda se nesreče ne spominja, v spominu je nesrečo 'preskočil', vseeno pa je z dirkanjem nadaljeval. Vrnil se je na progo in se spopadel s strahovi, zaupanjem v lastno vožnjo. Ko pa se je leta 1985 poslovil od dirkanja, je šport zamenjal za posel: ustanovil je najprej letalsko družbo Lauda Air, potem še Niki in oboje še pravi čas prodal. Ker je opravil licenco za poklicnega pilota, je svoja letala tudi sam pilotiral. Lauda je tudi na poslovni dogodek v Slovenijo priletel s svojim letalom.

Še vedno stremi k novim ciljem. Vsak dan, pravi, si postavi novega. Ni sanjač, prej realist. Razmišlja o nečem in potem to poskuša uresničiti. »Posel in dirkanje sta podobna. Za oboje potrebuješ motivacijo. Vedno iščeš nov izziv, nove rešitve.«

Naučil se je tudi, kako se spoprijeti z neuspehi, kar morda Slovencem ni ravno blizu. Bolje sprejeti napačno odločitev kot nobene, pa se potem učiš iz te izkušnje.

»Vzponi in padci so vedno. Tak je pač konkurenčni svet. Pomembno je, da ostaneš zvest sam sebi.«

Skozi dirkanje in posel se je naučil, da nikoli ne išči krivde drugje. Vedno se poglobi v problem in tam išči rešitev.

Danes je Lauda del Mercedesovega strokovnega štaba moštva formule ena, je neizvršni predsednik ekipe.

Septembra na velika platna prihaja Rush. Film, ki opisuje čas rivalstva dveh dirkačev, Nikija Laude in Jamesa Hunta.

»Scenarij za film je napisal Peter Morgen, a me je prosil, če mu pomagam pri nastajanju, in povedal sem mu vse zgodbe tistega časa. Film je režiral Ron Howard,« na kratko razloži Lauda, ki si je film že ogledal in mu je všeč.

Ko ga povprašamo, kako mu uspe usklajevati življenje, posel in družino, se nasmehne: »Imam dvojčka, ki sta stara skoraj štiri leta, tako da …, se z vsem kar dobro spopadam,« ter doda, da ostaja mlad po srcu, »ja, ampak največ zabave imam sedaj zjutraj.«

Namreč pri šestdesetih letih je Lauda postal oče četrtič oziroma petič. S trideset let mlajšo soprogo Brigit sta dobila dvojčka: Maxa in Mio. Leto dni kasneje sta dvojčka postala že stric in teta, ko je Laudov najstarejši sin Lukas – iz prvega zakona s soprogo Marlene, dobil otroka. In ker je Lukas šel po očetovih stopinjah, nas je zanimalo, kaj bi Niki storil, če bi se enkrat hči ogrela za dirkanje.

»Moja žena vedno pravi, da je že sedaj 'dirkalna', ker je popolnoma brez strahu. Če bi me Mia vprašala, ali lahko to počne in me pogledala s svojimi modrimi očmi, bi rekel le 'ja'.«

Slovenijo kar dobro pozna, obiskal jo je že večkrat, ljudje so prijazni, podobni Avstrijcem, edino problem 'imajo z ekonomijo – ta je drugačna'.

Malo za šalo, malo zares. Kaj pa dirkalna steza? Jo Slovenci potrebujemo?

»Najprej je treba v red spraviti ekonomijo, potem pa se lahko uresničujejo nore ideje. Najprej je treba rešiti probleme.«