Vreme, kakršnega že vrsto let nismo vajeni

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Kranj / sobota, 6. april 2013 / 06:00

Letošnji marec je bil najhladnejši v zadnjih 17 letih, a pred nami naj bi bili po napovedih meteorologov vendarle nekoliko toplejši dnevi, čeprav bodo temperature še vedno pod povprečjem za ta čas.

Kranj - »Najbolj mrzli dnevi so že za nami. V prihodnjem tednu bodo temperature okrog deset stopinj, kar je sicer še pod dolgoletnim povprečjem, ki za ta čas znaša okrog 14, 15 stopinj,« je razložil meteorolog Brane Gregorčič z republiške agencije za okolje. Je pa letošnji marec prinesel vreme, poudarja, ki ga že vrsto let nismo bili vajeni. »Dejstvo je, da se je klima tako spremenila, da smo se že odvadili teh hladnejših obdobij. Letos pa je Evropo v marcu preplavil hladen polarni zrak,« je pojasnil Gregorčič.

Povprečne temperature so tako odstopale zlasti v primerjavi z lanskim marcem, ki pa je bil po Gregorčičevih besedah drugi najtoplejši od leta 1901, takoj za marcem 1994 s povprečno temperaturo 10,6 stopinje. »Lani marca je znašala povprečna mesečna temperatura zraka v Ljubljani 10,1 stopinje, letos pa niti en marčevski dan ni bil tako topel. Letos je povprečna mesečna temperatura v Ljubljani znašala 3,9 stopinje.« Kot zanimivost je Gregorčič ob tem navedel, da so dnevi med 24. in 27. marcem prinesli negativne povprečne dnevne temperature, kar je sicer bolj značilno za januar. »To je bilo najhladnejše obdobje v drugi polovici marca v zadnjih dvajsetih letih.« 25. marca, je še dodal, pa so bile celo najvišje dnevne temperature po Sloveniji negativne, in sicer je bila povprečna temperatura minus dve stopinji. »Nazadnje smo tak dan v zadnji dekadi marca zabeležili pred dobrimi petdesetimi leti, in sicer 21. marca 1962.« Lani na ta dan pa so najvišje dnevne temperature dosegle kar dvajset stopinj.

Čeprav se je snežna odeja marsikje po Sloveniji letos obdržala dlje kot običajno, pa na Gorenjskem glede tega ni bilo bistvenih odstopanj, je še pojasnil Gregorčič. Prav tako ni bilo posebnosti glede višine snežne odeje. Kljub temu, je dodal Gregorčič, so velike količine snega v gorah dobrodošle, saj bo to napolnilo zaloge podzemnih voda.