Jutri praznujemo dan državnosti

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Slovenija / ponedeljek, 24. junij 2013 / 11:30

Petindvajsetega junija praznujemo dan državnosti v spomin na ta dan leta 1991, ko je slovenska skupščina razglasila Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije.

Kranj – Petindvajsetega junija 1991 zvečer je bila na Trgu republike v Ljubljani slovesnost ob razglasitvi samostojnosti. Sedaj je že dve desetletji to osrednji državni praznik, ki ga bomo tudi letos proslavili po vsej državi. Glavna slovesnost bo drevi ob 21. uri v Ljubljani, kjer bo slavnostni govornik predsednik države Borut Pahor, proslava pa bo uglašena na temo srčnosti, poguma in solidarnosti. Žal pa ne tudi v duhu popolne enotnosti, saj so oživela nesoglasja okoli simbolike rdeče zvezde (na praporih borčevskih organizacij, ki so letos za razliko od lani povabljeni na osrednjo slovesnost).

Uro pred državno proslavo bo slavnostna seja državnega zbora, že ob šesti popoldne pa maša za domovino, ki jo bo v družbi slovenskih škofov vodil ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres. Predsednik države bo pripravil sprejem za svojce padlih v vojni za slovensko osamosvojitev in civilnih žrtev vojne. Proslave ob državnem prazniku pa pripravljajo tudi v več slovenskih krajih. Posebej prisrčno so pripravili prejšnji teden na Kokrici, kjer so konec šolskega leta v podružnični šoli Franceta Prešerna na Kokrici združili z državno proslavo za tamkajšnjo krajevno skupnost in se je otrokom pridružil tudi predsednik države Borut Pahor. Minuli teden so bile nekatere proslave tudi v drugih gorenjskih krajih, državni praznik so počastili tudi v Kranju.

Slavnostni govornik je bil Vitomir Gros, prvi župan kranjske občine v samostojni Sloveniji. »Ni dosti narodov na svetu, ki so si izborili svojo državo, manj kot dvesto jih je. Tudi nekateri, od slovenskega mnogo večji narodi, so klonili pod težo spleta zgodovinskih dogodkov. Zato bodimo na svojo domovino Slovenijo ponosni. Čuvajmo jo pred viharji, ki jih nosi neusmiljena situacija v svetu in malim narodom izrazito nenaklonjeni odnosi, ki krojijo zgodovino po interesih velikih. Ne glede na naše trenutne gospodarske, finančne in celo moralne težave,« je dejal Vitomir Gros ter nato spregovoril tako o zavoženem bančnem sistemu, neustrezni privatizacijski zakonodaji, davkih, državni upravi, nerazčiščenih povojnih dogodkih … »A kljub vsem tem negativnim pojavom se stvari vendarle počasi urejajo. Upanje so med ljudmi zbudile relativno stroge sodbe mnogim malopridnim poslovodnežem, ki so mislili, da se njihova nedotakljivost iz komunističnih časov še kar nadaljuje,« je med drugim povedal Vitomir Gros.

Koliko samostojnosti in neodvisnosti smo po dveh desetletjih ohranili v Sloveniji, zlasti v zadnjem času, ko nam odločitve narekuje tudi vrh Evropske unije, pa smo vprašali tri sogovornike, dva politika in gospodarstvenika. »Dokler bomo govorili svoj jezik in peli slovenske pesmi, bomo ostali samostojen narod. Zavest je tista, ki nas bo ohranila. Države nismo gradili le za dvajset let. Kar se danes dogaja, je le nekakšen prehlad ali gripa, ki jo moramo preboleti, stanje, ki ga bomo premagali s pomočjo Bruslja,« je prepričan predsednik gorenjskega odbora stranke SDS Bojan Homan. Če se glede politike in javnih financ ne moremo zmeniti sami, nam mora narekovati nekdo drug, pa razmišlja Franc Zupanc, direktor podjetja Alples iz Železnikov. Vključenost v evropske integracije se mu zdi v gospodarskem pogledu nujna, v Evropi bi uspelo morda bolj uravnovesiti še socialno politiko, da ne bi vsak ravnal po svoje. »Pač pa se mi zdi, da bi se morala Evropa v gospodarskem smislu bolj postaviti zase v odnosu do preostalega sveta, predvsem velesil, kot sta ZDA in Kitajska, in bi morala vzpostaviti nekakšno zaščitno politiko,« pravi Zupanc, sicer prepričan, da neka država v globalnem svetu in na svetovnem trgu ne more biti samozadostna.

»Če želimo okrevati in državljanom omogočiti, kar jim gre, moramo biti bolj dosledni do sebe. Pri tem pa nam institucije EU ne smejo biti v breme, ampak v pomoč,« pa pravi evropski poslanec Jelko Kacin. »Če del suverenosti prenašamo na višji nivo, sebe in Slovenije ne ogrožamo, nasprotno, utrjujemo se in se prisilimo, da svoje pravice in obveznosti bolj dosledno branimo in uresničimo. Glasni so predvsem tisti, ki so vajeni ribariti v kalnem. Ker gre za pomembna politična vprašanja, je prostor tudi za veliko političnih manipuliranj in zavajanj. Tako kot nekateri vedno in povsod vidijo, sanjajo in trpijo zaradi domnevnih stricev in tet iz enega ozadja ali prepoznavajo nekakšna območja zla (»Murgle«), da lažje prikrivajo lastne slabosti, lumparije in stranpoti, tako mnogi tudi Bruselj, »trojko«, vidijo v vsaki senci, za vsakim grmom, zidom, pod vsakim kamnom. To ni resno, ni zrelo, predvsem pa ni odgovorno, še manj pa državniško. Po 22 letih samostojnosti je pa že čas, da tudi politično odrastemo in svet prepoznamo tak, kot je, brez strahov in prividov, ki jih ni.«