Kriminaliste zanimali gozdovi

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / sobota, 22. junij 2013 / 23:00

Gorenjski kriminalisti so v torek v Tržiču opravili več hišnih preiskav, povezanih s preiskovanjem gospodarske kriminalitete. Njihova tarča naj bi bila tudi družba Born in nekdanji direktor Martin Šetinc.

Tržič – Vodja sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Kranj Boštjan Lindav je potrdil, da so kriminalisti v torek v Tržiču opravili hišne preiskave pri treh fizičnih in dveh pravnih osebah, preiskovali pa so sume kaznivih dejanj poslovnih goljufij, zlorabe položajev ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, uničevanja gozdov ter obremenjevanja in uničenja okolja. Po naših informacijah je kriminalistična preiskava povezana z dogajanji v družbi Born in upravljanjem Bornovih gozdov, česar pa na policiji niso želeli komentirati.

Pred slabim letom je Gorenjski glas poročal, da sta junija lani dedinji barona Borna Elizabeta Ortner Born in Marija Peič Born, ki sta poleg pokojne sestre Renate Schlosser v denacionalizacijskem postopku dobili 3653 hektarjev gozdov v Jelendolu, podjetju Born po osmih letih odvzeli pooblastilo za upravljanje gozdov. Kot je tedaj povedal Tone Anton Jazbec, pooblaščenec za vodenje denacionalizacijskega postopka, naj bi Martin Šetinc, družbenik in direktor podjetja Born, zlorabil zaupanje lastnic gozdov, družba Born pa naj bi po ugotovitvah izvedenca za gozdarstvo Andreja Avseneka pri gospodarjenju z gozdovi tudi »grobo kršila gozdarsko zakonodajo, ogrožala naravno okolje in oškodovala premoženje lastnikov gozdov«. Šetinc, ki danes ni več direktor podjetja Born, je tedaj te očitke zavrnil.

Po razlagi Jazbeca naj bi družbenika Martin Šetinc in podjetje Tari Elizabeto Ortner Born, ki je podedovala tudi tretjino gozdov po pokojni sestri, čezmerno prikrajšala. »Direktor podjetja Martin Šetinc je izkoristil zaupanje Ortnerjeve in brez njene vednosti na podlagi pogodbe o brezplačnem prenosu in prevzemu poslovnih deležev v družbi Born, njen delež v podjetju zmanjšal z 78,59 na vsega 19,09 odstotka, temu primerno pa se je zvišal delež drugih družbenikov – delež Šetinca z 12,93 na 48,76 odstotka in delež družbe Tari z 8,48 na 32 odstotkov. Kupnina, ki naj bi jo plačal Šetinc, je bila 440 tisoč evrov, glede na vrednost gozdov, kot jo je ugotovil sodni cenilec Andrej Avsenek, pa bi morala znašati 7,2 milijona evrov. Kupnina za plačilo Ortnerjevi je bil kredit, ki si ga je Šetinc vzel pri podjetju Born, kar izkazuje tudi listina Ajpesa. Šetinc je s tem postal lastnik 760 hektarjev oz. petine Bornovih gozdov, ne da bi za to kaj plačal, saj iz listin ni razvidno, da bi ta denar vrnil družbi oz. kupnino nakazal Ortnerjevi,« je za Gorenjski glas lani povedal Jazbec.

Poleg tega je analiza poseka lesa v Bornovih gozdovih v obdobju 2006–2011, ki jo je na podlagi terenske raziskave izdelal sodni izvedenec za gozdarstvo Andrej Avsenek, pokazala, da je družba Born v zadnjih šestih letih prekoračevala dovoljeno sečnjo v povprečju za 34 odstotkov, lastnike pa s tem oškodovala za skoraj sedemsto tisoč evrov letno. Zaradi nezakonitih sečenj je nastalo okoli sto hektarjev pri nas prepovedanih golosekov na strmih, erozijsko izredno občutljivih pobočjih Jelendola, kar ima lahko nepredvidljive erozijske in hidrološke posledice. Ekonomsko to pomeni tudi 25-letni izpad prirastka lesa, kar predstavlja dodatno vsaj petsto tisoč evrov škode za lastnike gozdov, je še ugotovil Avsenek.