Naselbina iz prazgodovine

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Medvode / petek, 6. november 2015 / 00:00

Arheološka izkopavanja nad Smlednikom so potrdila, da je bila tam v času pozne bronaste in starejše železne dobe večja naselbina. Našli so nekaj sto ostankov predmetov, večinoma keramike.

Smlednik – Na Rakovem hribu v neposredni bližini Starega gradu nad Smlednikom so en teden potekala arheološka izkopavanja, ki so potrdila, da je bila tam pred okrog tri tisoč leti večja naselbina.

Nosilec projekta izkopavanj je Turistično društvo Smlednik. »Ob vremenskih nevšečnostih so že prišli na površje keramični ostanki. Kakšnih sistematičnih raziskovanj doslej še ni bilo, zato so bila vse skupaj le ugibanja. Želeli smo izvedeti, kaj je tam bilo, zato smo se odločili za izkopavanja, seveda s finančno pomočjo Občine Medvode. Namen je bil tudi, da se v prihodnje postavi informativna tabla, na kateri bi v nekaj stavkih ljudem predstavili, da so že davno pred nami tukaj živele kulture, ki so oblikovale ta prostor,« je nekaj o razlogih za izkopavanja povedal predsednik društva Metod Ferbar.

Gre za sploh prva izkopavanja na Rakovem hribu, ki očitno pod zemljo skriva zanimivo in dolgo preteklost. »Gre za izredno najdišče nadlokalnega pomena, eno najpomembnejših v okolici,« je povedal arheolog Matej Draksler iz Skupine Stik. Izkopno polje je bilo veliko okrog dvajset kvadratnih metrov, v njem so našli številne ostanke, ki so že dali prve informacije. »Hrib je bil že v preteklosti znana prazgodovinska utrjena naselbina, ki je bila obdana z obrambnim nasipom, ki je varoval njene prebivalce. Velika je bila okrog pet hektarjev, kar pomeni, da je bila za tiste čase zelo velika, zato menim, da je imela zelo pomembno funkcijo v prostoru. Ima odlično lego, saj je s hriba idealen pregled nad celotno Gorenjsko ravnjo, v bližini je prehod čez Savo. Naselbina je bila verjetno centralno upravno središče širše skupnosti, ki je tu živela od 12. do 7. stoletja pred našim štetjem, torej v času pozne bronaste in starejše železne dobe. Kako številna je bila skupnost, pa je brez dodatnih raziskav težko reči. Glede na velikost le predvidevam, da je štela nekaj sto ljudi,« je pojasnil Draksler. Našli so nekaj sto ostankov. »Prevladuje keramika, poleg tega smo odkrili tudi precej žlindre, ki je stranski produkt pri taljenju rude. Očitno se je tukaj odvijala neka metalurška dejavnost. Doslej smo izkopali tudi dva fragmenta brona, ki sta precej uničena. Vsekakor je bil tudi bron v uporabi. Vrednejši predmet iz tega obdobja bi bil kakršen koli kovinski predmet. Takrat je bila kovina izredno dragocena, tako da bi moralo biti res naključje, da bi jo našli,« je še dejal Draksler in dodal, da je bil izbor izkopnega polja pravilen in je dal še dodatne informacije. »Sondo smo pozicionirali prek nasipa, ker smo predvidevali, da imamo ravno v tem delu največ informacij. Zemlja erodira po hribu, vrh naselbine se spere in se na nasipu nabere zelo veliko materiala. Ta nam bo povedal tipološko-kronološko zgodbo najdišča, po drugi strani pa odkrivamo, kako so bile videti obrambne strukture. Za enkrat smo prišli do spoznanja, da sta bili vsaj dve fazi. Prva je bila očitno lesena in je pogorela, saj smo našli zoglenele ostanke lesenih elementov. Naknadno pa je bil nasip utrjen z večjimi kamni, ki so lokalnega izvora, in z leseno ograjo.«

Draksler pravi, da bi bilo smiselno, da bi z izkopavanji nadaljevali in kvalitetno ovrednotili to pomembno najdišče. Izkopavanja bi bila smiselna še znotraj naselbine in na vhodu.