Prodali polovico Mercatorja

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 21. junij 2013 / 08:58

Pred tednom dni je dvanajst delničarjev hrvaškemu Agrokorju prodalo 53-odstotni delež Mercatorja po ceni 120 evrov na delnico. Socialno ogroženi mladoletni dijaki bodo imeli znova možnost pridobiti državno štipendijo.

Zakon o štipendiranju sprejet

Ob številnih neprijetnih ukrepih, s katerimi se zaradi reševanja državne blagajne poslabšuje socialni položaj državljanov, kdaj pa kdaj v državnem zboru sprejmejo tudi spodbudne zakone. Eden takih je tudi v torek sprejeti zakon o štipendiranju, ki vrača možnost pridobitve državne štipendije tudi za socialno šibke mladoletne dijake, obenem pa uvaja tudi štipendijo za deficitarne poklice. Spomnimo, da je pred poldrugim letom na podlagi socialne zakonodaje vlade Boruta Pahorja brez državnih štipendij ostalo okoli dvanajst tisoč dijakov, katerih družine so sicer od takrat naprej prejemale nekoliko višje otroške dodatke, ki pa niso popolnoma nadomestili izpada štipendije. Za pridobitev Zoisove štipendije sta po novem zahtevana dva pogoja – že sedanji izjemni dosežek na določenem področju in po novem tudi dovolj visoka povprečna ocena. Športni dosežki se ne bodo šteli več za izjemne dosežke. Po novi zakonski ureditvi bo možno pridobiti tudi štipendijo za deficitarne poklice, ki jih bo razpisoval Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije. Štipendisti bodo lahko odslej prejemali tudi dve vrsti štipendij hkrati, nezdružljivi pa bosta le kadrovska štipendija in štipendija za deficitarne poklice.

Agrokorju dobra polovica Mercatorja

Med najbolj vroče aktualne teme zagotovo sodi odločitev konzorcija lastnikov, da hrvaškemu Agrokorju proda 53-odstotni delež Mercatorja. Po sklenjeni pogodbi bo Agrokor za delnico Mercatorja plačal 120 evrov oziroma skupno 240 milijonov evrov za dobro polovico deleža v največji slovenski trgovski družbi. Po podatkih Agrokorja bosta obe trgovski družbi z realizacijo te pogodbe ustvarili sedem milijard evrov skupnih letnih prihodkov in zaposlovali 60 tisoč ljudi. Predsednik uprave in lastnik Agrokorja Ivica Todorić, ki se ga je na Hrvaškem oprijela etiketa »nedotakljivega«, je zagotovil, da zaradi novega lastnika slovenski dobavitelji Mercatorja niso ogroženi, predvidena sinergija združene skupine pa da ne temelji na velikem odpuščanju zaposlenih. Ta teden sta družbi podpisali tudi pogodbo o sodelovanju, s katero sta opredelili sodelovanje do zaključka transakcije, ki ga predvidevajo še letos, nakar naj bi Agrokor objavil tudi prevzemno ponudbo. V skladu s pogodbo bo Mercator do tedaj posloval samostojno in brez omejitev, o pomembnih dogodkih, ki bi utegnili vplivati na izvedbo prodajne pogodbe, pa bo obveščal Agrokor, ki bo v ta namen postavil skrbnika. Tudi po pridobitvi nadzora s strani Agrokorja bo Mercator posloval samostojno in postal pristojen za poslovanje celotne skupine v Sloveniji, Srbiji in Črni gori, v obdobju najmanj treh let pa Agrokorju tudi ne bo zagotavljal poroštev, garancij, posojil ali jamstev za njegove obveznosti. Agrokor se je še zavezal, da bo sedež Mercatorja še najmanj deset let v Ljub­ljani, v tem času bo ohranil tudi znamko Mercator, z njegovimi delnicami pa se bo še najmanj pet let trgovalo na Ljubljanski borzi, razen če Agrokor ne bo prej pridobil najmanj 90 odstotkov delnic in bo lahko glasoval za umik. Pred dnevi so izpeljali tudi skupščino delničarjev Mercatorja, na kateri so podali razrešnico zdajšnji upravi pod vodstvom Tonija Balažiča, ne pa tudi delu prejšnje uprave. Razrešnice tako niso podelili nekdanjemu prvemu možu Mercatorja Žigu Debeljaku, Meliti Kolbezen in Petru Zavrlu.

Novinarji v podporo svojim kolegom

V torek je v Ljubljani potekal protestni shod, ki so ga Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije pripravili v podporo grški javni radioteleviziji ERT, ki jo nameravajo zapreti. Na njem so zahtevali, naj grška vlada prekliče svojo odločitev, od Evropske komisije pa, da se do dejanj grške vlade opredeli in ukrepa. Po besedah predsednika Društva novinarjev Slovenije Matije Stepišnika je bilo zaprtje enostransko, nezakonito in protidemokratično dejanje, pri katerem gre za izrazito nevaren precedens posega v javno RTV hišo v demokratični Evropi. »Gre za hrbtenico javnosti, za medij, ki zagotavlja nekatere temeljne demokratične funkcije, ki odpira nekatere teme, ki jih v komercialnih medijih ni, ki skrbi tudi za ohranjanje jezika, nacionalne identitete in pa še marsikaj drugega,« je dejal. Shodu je sledila javna tribuna Upor pogodbenikov, na kateri so zbirali podpise podpore zahtevam pogodbenih sodelavcev v nekaterih slovenskih medijih, ki naj bi ustanovili skupno zaposlitveno agencijo za honorarne sodelavce.