Brihtne in strašen pobožne

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Škofja Loka / četrtek, 20. junij 2013 / 09:06

Minuli četrtek so v Galeriji Loškega gradu odprli razstavo z naslovom Znanje je luč, s poudarkom na dekliški uršulinski šoli.

Škofja Loka – Ob košu pritrjenem na steno je zapisano: »Na grajskem vrtu so gojenke igrale tudi košarko, povsem novo igro z žogo, ki jo je v šolskem letu 1936/37 uvedla sestra Angela Bahovec in jo je tudi poimenovala z angleško besedo basketball. S tem je Škofja Loka postala zibelka slovenske košarke.« V času, ko se Slovenci priprav­ljamo na Evropsko prvenstvo v košarki, aktualno vprašanje, mar ne. Bahovčeva je bila v svojem času ena od uršulink učiteljic na Škofjeloškem gradu, kjer so prejšnji teden odprli muzejsko razstavo z naslovom Znanje je luč. Razstava pripoveduje o vzgoji in izobraževanju skozi čas na Loškem s poudarkom na dekliški uršulinski šoli. Del je namenjen tudi izobraževanju po 2. svetovni vojni.

Prvi podatki loškega šolstva sicer segajo že v 13. stoletje, z razstavo pa nas njeni avtorji: Jože Štukl, Biljana Ristić, Mojca Šifrer Bulovec in Jana Mlakar, popeljejo predvsem v čas, ko so za izobraževanje v Škofji Loki skrbele uršulinke. Slednje so izo­braževalno dejavnost deklet med 4. in 14. letom prevzele leta 1782 od klaris in med Ločani postale tako priljubljene, da so potrebovale nove prostore. Leta 1890 so kupile Škofjeloški grad, ga v naslednjih letih temeljito obnovile, med drugim so dale podreti stolp na dvorišču, in pred dobrimi sto dvajsetimi leti začele s poukom.

Že od vsega začetka so organizirale zunanjo in notranjo dekliško šolo. Prva je bila brezplačna in so jo obiskovala dekleta iz mesta in okolice, v drugi pa so bila dekleta od daleč in so bivala v internatu. Zanje so starši plačevali šolnino. »Njihov koncept poučevanja je bil izjemno napreden, uršulinke so bile zelo izobražene, pouk pa je temeljil predvsem na humanističnih vedah. Obvladale so več jezikov, učenke so učile igranja na inštrumente in ročnih spretnosti, pa tudi strojepisja, slikanja in predvsem gospodinjstva. Ob lepem vremenu so šolske klopi postavile kar v grajski drevored,« razlaga direktorica muzeja Jana Mlakar, Jože Štukl pa nadaljuje: »Poudarjale so tudi zdrav duh v zdravem telesu, zato so na gradu gojile različne vrste športa.«

Na razstavi so na ogled tako glasbeni instrumenti, športnimi rekviziti, izdelki ročnih del, tu so različni dokumenti, od spričeval do priročnika o vedenju … Posebej zanimiv je teleskop in ob njem fotografija, kako so uršulinke z dvorišča opazovale sončni mrk. Razstavljene eksponate hranijo v Loškem muzeju, nekaj so jih podarile tudi uršulinke, ki sedaj domujejo v Sv. Duhu, Muzej krščanstva na Slovenskem iz Stične, pa tudi zasebniki. Avtorji razstave so zgodbo nadgradili s spominskimi pričevanji gojenk, ki so pred 2. svetovno vojno obiskovale to šolo. »Bile so brihtne, izobražene in strašen pobožne, predvsem pa pravične in tolerantne,« med drugim izvemo v enem takih pričevanj.