Odstranjujejo tujerodne rastline

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Gorenjska / / 15:09

Pri Zavodu RS za varstvo narave sodelujejo v čezmejnem projektu, pri katerem je eden od ciljev zatiranje invazivnih tujerodnih rastlin. Precej dela z njihovim odstranjevanjem imajo tudi na Gorenjskem.

Kranj – Na sotočju Rupovščice in Kokre so domačini in sprehajalci prejšnji teden videvali študente, ki so pridno ruvali žlezavo nedotiko, tujerodno rastlino, ki na tem področju ogroža rast avtohtonih vrst. Letos je bilo vprašanj mladih malce manj kot lani, ko so te rastline odstranjevali prvič, prav tako je bilo že bistveno manj invazivnih rastlin. »Večina nas, ki smo se spopadli z odstranjevanjem, nas na BC Naklo študira naravovarstvo. Prioritetno odstranjujemo žlezavo nedotiko, poleg tega se pojavlja tudi rozga, ki je prav tako invazivna vrsta in je ob Kokri in Rupovščici prav tako zelo pogosta,« pravi Primož Šenk z Jezerskega, ki sicer dokončuje študij gozdarstva na Biotehniški fakulteti, a ker ga zelo zanima naravovarstvo, se je lani vpisal še na BC Naklo.

Kako potekajo dela, so si prejšnji teden skupaj s Sonjo Rozman, višjo naravovarstveno svetovalko Zavoda RS za varstvo narave na kranjsko območni enoti, ogledali tudi predstavniki Razvojne agencije Sora, Deželne vlade avstrijske Koroške, Arge Naturchutz in Zveze čebelarskih društev na avstrijskem Koroškem.

»Sodelujemo v projektu Amc Promo BID, eden od projektnih ciljev je tudi preizkus različnih metod odstranjevanja invazivnih ras­tlin. Mi smo se posvetili štirim vrstam, na tem območju pa je največji problem žlezava nedotika. Tvori izjemno goste sestoje, širi se s semeni, te pa voda prenaša od zgoraj navzdol, zato bi bilo idealno, če bi šli od izvira navzdol,« je povedala Rozmanova, ki skupaj s študenti ugotavlja, da je učinek lanskega odstranjevanja že viden, letos pa so očistili še več.

Prav tako kot žlezavo nedotiko skušajo odstraniti oziroma zatreti rast japonskega dresnika, njegovo odstranjevanje pa je zelo zahtevno in dolgotrajno, saj je ta rastlina zelnata trajnica, kar pomeni, da nadzemni deli vsako leto propadejo, ohranijo pa se podzemni, iz katerih vsako pomlad poženejo nova stebla in listi. »V okviru projekta Amc Promo BID preizkušamo različne mehanske načine na različnih manjših in zaključenih območjih. Namen vseh metod je izčrpati zaloge hranil, ki jih ima rastlina shranjene v korenikah. Tako ga kosimo vsaka dva tedna, pokrili smo ga s črno folijo in z mrežo. Vse aktivnosti, razen slednje, tečejo že tretje leto,« tudi pravi Rozmanova in dodaja, da je japonskega dresnika največ v Bitnjah, na Brdu in Rečici pri Bledu.