Bolezen razodeva človeško krhkost

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / torek, 18. junij 2013 / 11:18

Tradicionalno romanje bolnikov in invalidov na Brezje je v štiridesetih letih preraslo v narodni dan bolnikov.

Brezje – Blizu štiri tisoč ljudi se je v soboto zbralo na Brezjah na že 45. romanju bolnikov in invalidov, ki ga organizira revija Ognjišče in je iz skromnih začetkov preraslo v slovenski narodni dan bolnikov. Urednik Ognjišča Božo Rustja je povedal, da ta dan ni nekaj posebnega samo za bolnike in invalide, ampak tudi za vse, ki živijo z njimi, jim pomagajo in skrbijo zanje ter jim tako lepšajo življenje. Romanje bolnikov in invalidov je tudi priložnost za prostovoljce. V soboto je bolnim in invalidom pomagalo v cerkev in na prostor pred njo nad sto prostovoljcev: mlajših in starejših skavtov, študentov, članov malteškega viteškega reda, usmiljenih sester in posameznikov, ki jim prostovoljstvo nekaj pomeni. Na ta dan je bilo mogoče tudi spoved opraviti na prostem, poseben prostor zanjo pa je bil zagotovljen tudi naglušnim. »Za nas je vsako leto romanje na Brezje nekaj posebnega. Verjamemo, da nam lahko molitev pri Mariji Pomagaj pomaga pri lajšanju naših težav«, so pripovedovali romarji, posebej hudo bolni. Mašo je daroval ljubljanski nadškof metropolit dr. Anton Stres, ki se je pred mašo pomešal med romarje. Za mnoge med njimi je bilo to prvo osebno srečanje s škofom. »Bolezen na poseben način razodeva človeško šibkost in krhkost. Kaj ljudje v resnici smo, se ne pokaže na športnem igrišču, kjer ljudje kažejo zdravje in vrhunske telesne zmožnosti, temveč na bolniški postelji. Tam se razo­deva resnica o človeku,« je povedal v pridigi.

»Zdravje je res velik božji dar, toda ravno bolezen nam razodene, kako nam je zdravje in z njim življenje zares podarjeno. To je dar, ki ni v naši lasti … Ta dar nas tudi zavezuje, da življenje, svoje in tuje, spoštujemo, varujemo in branimo. Za nas, kristjane, je zato popolnoma nesprejem­ljivo, da bi živ­ljenje uničevali bodisi pred rojstvom ali pa na koncu življenja, za kar bi radi nekateri dobili zakonsko dovoljenje. Zavedamo se, da je tudi življenje, ki je zaznamovano z neozdravljivo boleznijo, velika vrednota in vir duhovnega bogastva,« je povedal dr. Anton Stres in opomnil na več vrst bolezni, na telesno, duševno in duhovno, ki je naša grešnost in največja nesreča, ki je odvisna samo od človeka. Plemenitosti, poštenja in dobrote ne moremo zgubiti proti svoji volji, zato je treba v ohranjanje tega vložiti največ truda. Nadškof je sklenil pridigo z zahvalo vsem, ki doma, v bolnišnicah in domovih za ostarele pomagajo bolnim in onemoglim.