Donava, medijska zvezda

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 17. junij 2013 / 11:17

V zadnjih tednih je bila ena od medijskih zvezd reka. Donava. Srednjo Evropo povezuje, to pot jo je tudi zalila. Ameriškim tajnim službam je spet ušlo nekaj skrivnosti. Boris Pahor pa v stotem letu izpričuje, da ni le tržaški, temveč tudi evropski pisatelj.

Povezani tudi v nesreči

Avstrijski pisatelj Peter Handke (po materi slovenskega rodu) se je svoj čas ponorčeval iz tistih, ki so (tudi pri nas, da bi se še bolj ločili od Balkana) izpostavljali svojo pripadnost Srednji Evropi, češ da je to le meteorološki pojem. Države, ki ležijo v tem prostoru, naj bi imele le skupno podnebje, vse drugo je različno. S to trditvijo je seveda mogoče polemizirati, a to pot se je res potrdila. V zadnjih dneh in tednih je osredje srednje Evrope povezano predvsem meteorološko. Obilne padavine so povzročile izjemno naraščanje Donave in Labe in njunih pritokov, veliki reki pa sta poplavili, kot že dolgo ne, in »transportirali« to obilno vodovje proti Črnemu in Baltiškemu morju. Velike poplave v tem prostoru so bile tudi v letih 2002 in 2006, a to pot so še večje. V mestu Passau je bila višina Donave kar trinajst metrov!

Donava je res velika reka, dolga kar 2850 kilometrov, večja od nje je v Evropi le Volga. Je dejansko glavna vez vseh srednjeevropskih držav. Do 1918 je bila večina narodov, ki živijo ob njej, povezanih v Avstro-Ogrsko, zunaj te so bile le Nemčija, Srbija, Romunija in Bolgarija. Zdaj so skoraj vse obdonavske države v Evropski uniji, po bližnjem vstopu Hrvaške bo zunaj samo še Srbija. Po prvi svetovni vojni se je z razpadom Avstro-Ogrske podonavski svet povsem razdrobil, v njem je nastala cela vrsta novih in manj pomembnih držav, za novo hegemonijo v tem prostoru pa si je najbolj prizadevala Nemčija (Mitteleuropa) in jo v času druge svetovne vojne tudi vzpostavila. Po vojni je to območje še dodatno razdelila železna zavesa. V zadnjih letih se v EU ponovno združuje, ta povezanost še zdaleč ni več samo meteorološka, vse bolj je tudi gospodarska, politična, kulturna. Izkazuje pa se tudi v naravnih nesrečah, kakršne so letošnje obdonavske poplave. In ne nazadnje: ljudje se v nesreči zbližajo, postanejo solidarni, obudijo čut za skupnost. Nemški predsednik Joachim Gauck je po obisku poplavljenih območij ob Labi izjavil: »Fantastično je videti, kako si neznanci pomagajo med seboj. Mnogi izmed njih so izmučeni, a zadovoljni, ker počnejo nekaj dobrega, in to je njihova motivacija. Težko si je predstavljati, s čim vse se morajo spopadati.«

Ušla še ena skrivnost

Iz analov ameriških tajnih služb je ušel še en paket državnih skrivnosti. Lani je vojak Bradley Manning podoben paket poslal Julianu Assangu, ta pa ga je objavil na spletnem portalu WikiLeaks. Zdaj mu je sledil Edward Snowden, 29-letni računalničar, nekdanji uslužbenec CIA. Američanom in svetu je razkril, da Veliki brat nadzoruje vse, kar počnemo s pomočjo moderne informacijsko-komunikacijske tehnologije. Ta nadzornik se imenuje Agencija za nacionalno varnost (NSA, National Security Agency). »NSA je razvila infrastrukturo, ki ji omogoča, da lahko prestreže tako rekoč vse. Če si želim pregledati elektronsko pošto na telefonu vaše žene, le prestrežem podatke. Lahko dobim vaše elektronske naslove, gesla, telefonske klice, številke kreditnih kartic,« je povedal Snowden in hkrati pojasnil, zakaj se je odločil za to dejanje, s katerim je za nekatere postal nacionalni junak, za ZDA pa izdajalec. »Ne vidim se kot junaka, saj sem to storil tudi iz sebičnosti. Ne želim živeti v družbi, ki počne takšne vrste stvari ... Ne želim živeti v svetu, v katerem je vse, kar naredim ali rečem, posneto … Pripravljen sem žrtvovati svojo kariero, saj nimam vesti samo opazovati, kako ameriška vlada z gromozanskim nadzornim strojem, ki ga na skrivaj gradi, uničuje zasebnost, spletno svobodo in temeljne svoboščine ljudem po vsem svetu.«

Pahor državljan Evrope 2013

Evropski parlament vsako leto podeli nagrade – medalje z oznako Državljan Evrope. Namenjene so posameznikom ali skupinam, ki so si posebej prizadevali za vzajemno razumevanje in tesnejše povezovanje narodov Evropske unije, bili dejavni na področju čezmejnega sodelovanja ali se vsak dan ukvarjali z uresničevanjem načel Evropske listine temeljnih pravic v praksi. Letos je eden od 43 izbrancev tržaški pisatelj Boris Pahor. Ko je izvedel za še eno od nove vrste priznanj, ki jih dobiva v stotem letu življenja, je izjavil: »Če evropski parlament pride do tega, da v moji osebi prizna obstoj te naše kulture in veljavnosti evropskega duha slovenskega človeka, potem gre za veliko zadoščenje, ki ga doživljam ne samo jaz, ampak ga doživljamo vsi, saj sem sin našega tržaškega prebivalstva, našega primorskega človeka. Počaščena je vsa naša kultura in evropska raven naše kulture.«