Stavi na slovensko pesem

Danes, 14. junija, ob 20. uri bo v Gledališču Toneta Čufarja s koncertom slovenskih pesmi petnajsto pomlad zaznamoval pevski zbor Vox Carniola. Dirigentka Eva Jelenc Drozg ga vodi četrto sezono.

Po petnajstih letih Vox Carniolus postaja Vox Carniola. Kot da bi ime iz moške spremenili v žensko obliko, pravzaprav pa gre le za popravek v jezikovnem smislu, mar ne?

»Tako je. Gre za slovnično pravilno obliko latinskega izraza »vox carniola«, kar pomeni Kranjski glas. Že od prvega tekmovanja našega zbora pred leti v Mariboru so nas poznavalci latinščine opozarjali na to napako. Zdaj je bila priložnost, da to popravimo.«

Zbor ste prevzeli na začetku leta 2010. Kako zdaj, ko se je v zboru marsikaj spremenilo, gledate na tri polne zborovske sezone, ki so za vami?

»V zbor nisem prišla z namenom, da bi se trudila delati drugače, kot sta moja predhodnika. Predvsem sem želela delati v dobro zbora in okolja, v katerem ta deluje. Letos nam je dokončno uspelo postaviti železni repertoar slovenskih ljudskih, domovinskih in umetnih pesmi. Menim, da ga mora imeti vsak slovenski zbor. Repertoar smo že nekajkrat preizkusili pred poslušalci in po odzivih publike si upam trditi, da delamo prav. Slovenci to potrebujemo, saj je slovenska glasba tista, ki nas predstavlja doma in po svetu.

Moj predhodnik Michele Josia je v ospredje sicer postav­ljal udeležbo zbora na tekmovanjih, sama več poudarka dajem programu in pevcem. V zboru se trudimo iskati srednjo pot med koncerti in nastopi, ki so naša osnovna dejavnost, in tekmovanji, ki so seveda dodaten izziv. Poleg tega v okolje, kjer delujemo, vabimo tudi druge kvalitetne slovenske zbore, kar doslej na Jesenicah ni bilo praksa. Predvsem pa smo si z največjo mero odgovornosti v zadnjih letih prizadevali, da se zbor glasovno krepi in deluje v prijetni atmosferi.«

Naj bi se glasovno okrepil z novimi pevci ali mislite predvsem na napredek v zvoku obstoječega zbora?

»Oboje. Kar nekaj naših pevcev se je vključilo v pouk solopetja v Glasbeni šoli Jesenice, česar smo zelo veseli. Smo se pa v zadnjih letih tudi številno močno okrepili. Najbolj me veseli, da prihajajo mladi pevci. Naša moška vrsta se je letos okrepila s tremi srednješolci, poleg tega vsako leto prihajajo pevke, ki imajo že zborov­ske izkušnje. Ko sem prevzela zbor, so bili v njem predvsem pevci z Jesenic, trenutno pri nas pojejo pevci od Jereke v Bohinju, Krope, Radovljice in Bleda pa do Mojstrane. Vsak petek imamo skupinske vaje, ki trajajo dlje, ob ponedeljkih pa običajno sledijo sekcijske vaje. Letos smo namreč začeli delati posebej z žensko in moško zasedbo, tudi zato, da bi se pevke in pevci lahko glasovno še bolj razvili. Pevci v takih zasedbah pridobivajo tudi pevsko širino, zame pa je to dodaten izziv.«

Predvidevam, da je zbor v odlični kondiciji in je vzdušje v njem na visoki ravni?

»Težko rečem, kako se pevci v Voxu počutijo. A ko jih vidim na vajah in nastopih, mi ženska intuciija da vedeti, da se imamo lepo. Vsi, ki hodimo na vaje, se zavedamo, da svoj prosti čas namenjamo nečemu, kar nam je v veselje, pri tem pa nas druži še skupna las­tnost, da radi stvari opravimo dobro. Naše vaje so nekakšna zmes natančnega in predanega dela in sproščenosti. Brez dobrega vzdušja ni dobrega zbora.

Starostna sestava je zelo pestra in temu primerna je tudi barva zbora, saj gre za mešanico zrelih izkušenih in mladostnih neučakanih glasov. Naš najmlajši jih ima sedemnajst, letos pa smo ob okrogli obletnici zapeli tudi našemu basistu pri sedemdesetih.«

Kot ste zapisali v vabilo na koncert, ste si za sporočilo koncerta izbrali besede Cankarjevega Kurenta: »... slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja.« Vse to se bo počelo na koncertu?

»Letni koncert je vsakoletni praznik zbora, ko gre za jubilejni koncert, pa je prav, da po svoje preletimo tudi pretekla obdobja zbora, naj bo to v besedi in pesmi. Koncert bomo začeli z Dober večer Bog daj, skladbo, ki jo zbor poje že od vsega začetka. Potem bo program vključeval kar nekaj priredb slovenskih ljudskih skladb, pa starejših in sodobnejših skladb slovenskih avtorjev, kot so Fran Korun, Emil Adamič, Anton Lajovic, poseben sklop skladb pa bomo namenili slovenski domoljubni pesmi. Zapeli bomo recimo Venturinijevo Znamenje pa Očenaš hlapca Jerneja skladatelja Karola Pahorja. Ta je vedno bolj aktualna. Že od vsega začetka mojega prihoda v zbor ima slovenska pesem posebno mesto. Vesela sem, da pojemo tudi skladbe gorenjskih avtorjev. Priredba Jamniške Gašperja Jereba je iz železnega repertoarja. Želim si tudi, da bi kateri od gorenjskih skladateljev napisal skladbo posebej za nas.«

Načrtov za prihodnost vam nikakor ne manjka. V kak­šno smer se bo v prihodnje slišal Kranjski glas oziroma Vox Carniola?

»Veliko želja in idej imamo v zboru. Kar se tiče ciljev, sem ambiciozna. Moja prva želja pa je, da skupina ostane homogena, da v njej vladajo dobrih odnosi, pozitivna energija, ki si jo znamo deliti med seboj. Druga želja je, da zbor raste v vseh pogledih, tako po kvaliteti kot z novimi pevci. To sezono smo šestkrat peli v porodnišnici, torej imamo še nekaj skritih rezerv ženskih glasov na porodniških. Vesela sem kakovos­tnih pevcev iz našega okolja. Vem, da jih obstaja še nekaj, in upam, da bodo našli zatočišče v našem zboru.

Za prihodnjo sezono imamo v planu regijsko tekmovanje odraslih pevskih zasedb v Škofji Loki in potem na Naši pesmi v Mariboru, če bo le situacija v zboru taka, da bo to mogoče in smiselno. Kot sem rekla, zbor potrebuje tudi tovrstno motivacijo in strokovno mnenje, ki ga običajno dobi le na tekmovanjih. Jeseni bomo že tretjič pripravili koncert treh zborov … Navsezadnje pa želim nastopati z tistim zborom Vox Carniola, s katerim se srečujem na vajah. Želim, da ti pevci vedo, kako pomembni so zame, in obratno, da sem tudi jaz pomembna zanje. Če se bomo tega zavedali, bo krasno. In trenutno mislim, da je tako.«