Proti ukinjanju občin

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / petek, 14. junij 2013 / 13:43

Ena od največjih pridobitev, ki smo jih bili državljani deležni v samostojni Republiki Sloveniji, je bila ukinitev velikih Kardeljevih komun, iz katerih so spet nastale manjše občine kot dejanske lokalne samouprave. Zdaj, ko bi rada vlada občine spet »na horuk« ukinjala in združevala, se je po mojem treba temu odločno upreti. Razprava o teh rečeh že teče, na eni strani je v politkomisarski vlogi združevalca minister Gregor Virant, katerega edini argument je domnevno varčevanje (ni dokazano), na drugi pa se najbolj pogosto citirajo izjave dr. Staneta Vlaja, priznanega strokovnjaka za lokalno samoupravo. Ena njegovih najboljših izjav (za časnik Večer) je tale: »Slovenija se je v več valovih ustanavljanja novih občin preveč razdrobila, zato je potreben resen strokovni in šele nato politični razmislek, kako pristopiti k združevanju občin. Zato govorjenje o ukinitvi vseh občin, ki imajo manj kot 5000 prebivalcev, služi le populističnim nastopom ministra Viranta in drugih politikov. Pri občinah ne gre samo za njihovo velikost, temveč predvsem za vprašanje njihove učinkovitosti pri zagotavljanju pravic, ki jih imajo njihovi prebivalci. Zato je treba iti od primera do primera, kajti veliko občin, ki nimajo 5000 prebivalcev, je naravnih življenjskih skupnosti, ki dobro delujejo in so nastale po temeljitem razmisleku.«

Podpisani še najbolje poznam občino Žiri, čeprav formalno (žal) nisem več njen občan. Ta je gotovo lep primer takšne naravno in zgodovinsko zaokrožene življenjske skupnosti, ki razmeroma dobro deluje. Je pa res, da ji do cenzusa 5000 manjka okrog sto občanov. Po podatkih v Glasovem letopisu Gorenjska 2012 jih je bilo 1. januarja 2012 natančno 4894. Koliko jih je zdaj, ne vem, a 5000 gotovo še ne. Zdaj ima župan dve možnosti. Prva je, da pozove občane in občanke, naj pospešijo rojevanje novih občanov, a to bi tudi v primeru, če bi mu prisluhnili, trajalo vsaj nekaj let. Občina ima sicer pozitivno nataliteto, po popisu 1991 je bilo vseh občanov 4705, po popisu 2002 pa 4868. Prej ali slej jih bo torej po tem trendu čez pet tisoč. Druga možnost je, da se občina odcepi od RS in ustanovi samostojno republiko ali vsaj nekakšen kanton, a to ni prav nič verjetno …

Pa se vprašajmo drugače: s katero občino bi pa lahko združili žirovsko? Leta 1994 so iz takratne občine Škofja Loka nastale štiri: Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane, Železniki in Žiri. Prepričan sem, da se tudi v Gorenji vasi in Železnikih ne bi strinjali, če bi hoteli te štiri občine spet združiti v eno samo. Po mojem bo minister poskušal s predlogom, naj bo cela Poljanska dolina ena občina. A v tem primeru bi nastalo vprašanje, kje naj bo njeno središče. Poljanci nikakor ne bi pristali na to, naj bo središče nove občine v Žireh kot največjem kraju v dolini in edinem, ki ima status mesta. Še manj pa bi Žirovci soglašali z možnostjo, da bi bilo glavno mesto žirovske republike v Gorenji vasi. Kaj takega si lahko predstavljajo le v Ljubljani, za tiste, ki živimo v zadevni dolini, pa je za kaj takega ravno toliko možnosti, kot da bi začela poljanska Sora teči v obratni smeri, iz Loke proti Rovtam, kjer izvira. Žirovci in Gorenjevaščani (in drugi Poljanci) se čisto dobro razumemo, a le pod pogojem, da je vmes ravno prav visok in obsežen Žirov­ski vrh kot varnostno ločevalna cona in da po grebenu te radioaktivne goratine poteka občinska meja. V primeru, da bi nas hoteli združiti v eno občino, pa bi oboji raje pristali na ponovno nemško okupacijo (Merklovo, ne Hitlerjevo). Torej?