Titova kuharica

Anja Drulović, Titova kuharica, prevedla Mojca Vodušek, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2013, 256 strani, 29,95 evra, emka.si

»Tito je bil za mizo tako očarljiv predvsem zato, ker je užival v hrani in pijači, ker se jima je predajal stras­tno in pogosto tudi nezmerno, ker so bili gastronomski užitki zanj pomembnejši od skrbi za lastno zdravje. Takšnega užitka mu ni bilo treba hliniti. Izžareval je intenzivno veselje do življenja, s katerim je ob takih priložnostih prevzel vse okoli sebe. Enako je užival v preprosti kmečki zagorski hrani, žgancih, siru in smetani, štrukljih, odojku, klobasah in krvavicah, kot v svetovnih kulinaričnih podvigih. Vendar je bila ljubezen do dobre domače kuhinje vsekakor osnova njegovega užitka za mizo. Zato je ta knjiga poleg zgodovinske plati tudi prava kuharica. Bralec s povprečnim kuharskim znanjem bo zlahka pripravil številne jedi po teh receptih. Zato smo predlagali tudi pijače, ki se lepo podajo k tem jedem. Tito se je seveda pogosto srečeval tudi s kulinarično eksotiko. Če mu kaj ni bilo všeč, se je neželeni jedi izognil s humorjem: specialitete z vrabci, ki so mu jih ponudili na Kitajskem, mu niso bile pri srcu, zato je dejal, da vrabcev ne more jesti, ker so proletarci ptičjega rodu.«

Tako je Titov odnos do kulinarike opisal hrvaški gastronom Rene Bakalović. Tita je označil za »komunista s stilom«. In dodal: »Kralji, šahi, magnati, režiserji, igralke – nihče, niti največje svetovne osebnosti, niso sedele za mizo z Josipom Brozom, ne da bi jih prevzela njegova pojava in nastop. Tito, bleščeča scenografija, dobra hrana, vino, digestiv in cigara na koncu – kakšna mogočna, imenitna, neubranljiva kombinacija. Seveda so se vsi ti obroki zapisali naravnost v zgodovino, zato je tudi ta kuharska knjiga najzanimivejše gastronomsko čtivo, s katerim sem se kdaj srečal.« Knjiga je dvoje v enem: monografija o Titovem odnosu do kulinarike in kuharica za praktično rabo. Vsebuje 62 receptov, ki jih lahko sami preverite, in hkrati ravno toliko opisov kulinaričnih srečanj Tita v gosteh, gostov pri Titu, njegovih srečanj za mizo s svetovnimi zvezdami in s poti po Jugoslaviji. Poglejmo za primer, kaj je Stalin postregel Titu na večerji v njegovi moskovski dači, septembra 1944. Vhodi: rdeči ruski kaviar, marinirani jeseter in beluga, kisle kumarice – cele, gruzijski vinski golaž s cmočki, piščančki z žara po rusko, kisle gobice, miške, borovnice. Za pijačo pa vodka in gruzijska vina. Bila je izvrstna večerja, a naporno duhovno ozračje, Stalin je Tita pošteno napil, takrat je še mislil, da je Valter le figura na njegovi šahovnici …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Tržič / torek, 17. maj 2011 / 07:00

Kako porabiti milijon evrov

Na račun Krajevne skupnosti Kovor naj bi se do zaprtja deponije leta 2015 steklo milijon evrov odškodnine. O tem, da bi del denarja namenili za prizidek h gasilskemu domu za večnamensko dvorano, so go...

Objavljeno na isti dan


Splošno / nedelja, 1. januar 2006 / 06:00

Začimbe in zelišča tudi zdravijo

V katero jed dati to ali ono začimbo, da bo jed okusna, vabljiva, imela pravi »žmah«, kot pravimo, je vprašanje, ki pri vsakdanji kuhi najbolj tare mlade gospodinje. Sicer je zadnje čase...

Splošno / nedelja, 1. januar 2006 / 06:00

Silvestrovi čajni napitki

Imejte v zalogi baziliko, meto, meliso, peteršilj, janež, komarček ...

Splošno / nedelja, 1. januar 2006 / 06:00

Arcnije za vse sorte

Pa še nekaj o zdravilstvu naših babic, prababic ...

Splošno / nedelja, 1. januar 2006 / 06:00

Zeli z velikimi močmi

Z uporabo zelišč želi človek povečati kakovost svojega življenja. Odkriva nove poti, kako združiti znanje in izkušnje svojih prednikov z novimi znanstvenimi dognanji. Na domačem vrtu goji poprovo meto...

Splošno / nedelja, 1. januar 2006 / 06:00

Resnica in privid zdravil

Otok Kosu, Grčija, 5. stoletje pred našim štetjem; Hipokrat, zdravnik in oče načel o moralnem liku zdravnika, povišano telesno temperaturo in bolečino v sklepih lajša s salixom, izvlečkom iz vrbovega...