Titova kuharica
Anja Drulović, Titova kuharica, prevedla Mojca Vodušek, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2013, 256 strani, 29,95 evra, emka.si
»Tito je bil za mizo tako očarljiv predvsem zato, ker je užival v hrani in pijači, ker se jima je predajal strastno in pogosto tudi nezmerno, ker so bili gastronomski užitki zanj pomembnejši od skrbi za lastno zdravje. Takšnega užitka mu ni bilo treba hliniti. Izžareval je intenzivno veselje do življenja, s katerim je ob takih priložnostih prevzel vse okoli sebe. Enako je užival v preprosti kmečki zagorski hrani, žgancih, siru in smetani, štrukljih, odojku, klobasah in krvavicah, kot v svetovnih kulinaričnih podvigih. Vendar je bila ljubezen do dobre domače kuhinje vsekakor osnova njegovega užitka za mizo. Zato je ta knjiga poleg zgodovinske plati tudi prava kuharica. Bralec s povprečnim kuharskim znanjem bo zlahka pripravil številne jedi po teh receptih. Zato smo predlagali tudi pijače, ki se lepo podajo k tem jedem. Tito se je seveda pogosto srečeval tudi s kulinarično eksotiko. Če mu kaj ni bilo všeč, se je neželeni jedi izognil s humorjem: specialitete z vrabci, ki so mu jih ponudili na Kitajskem, mu niso bile pri srcu, zato je dejal, da vrabcev ne more jesti, ker so proletarci ptičjega rodu.«
Tako je Titov odnos do kulinarike opisal hrvaški gastronom Rene Bakalović. Tita je označil za »komunista s stilom«. In dodal: »Kralji, šahi, magnati, režiserji, igralke – nihče, niti največje svetovne osebnosti, niso sedele za mizo z Josipom Brozom, ne da bi jih prevzela njegova pojava in nastop. Tito, bleščeča scenografija, dobra hrana, vino, digestiv in cigara na koncu – kakšna mogočna, imenitna, neubranljiva kombinacija. Seveda so se vsi ti obroki zapisali naravnost v zgodovino, zato je tudi ta kuharska knjiga najzanimivejše gastronomsko čtivo, s katerim sem se kdaj srečal.« Knjiga je dvoje v enem: monografija o Titovem odnosu do kulinarike in kuharica za praktično rabo. Vsebuje 62 receptov, ki jih lahko sami preverite, in hkrati ravno toliko opisov kulinaričnih srečanj Tita v gosteh, gostov pri Titu, njegovih srečanj za mizo s svetovnimi zvezdami in s poti po Jugoslaviji. Poglejmo za primer, kaj je Stalin postregel Titu na večerji v njegovi moskovski dači, septembra 1944. Vhodi: rdeči ruski kaviar, marinirani jeseter in beluga, kisle kumarice – cele, gruzijski vinski golaž s cmočki, piščančki z žara po rusko, kisle gobice, miške, borovnice. Za pijačo pa vodka in gruzijska vina. Bila je izvrstna večerja, a naporno duhovno ozračje, Stalin je Tita pošteno napil, takrat je še mislil, da je Valter le figura na njegovi šahovnici …