Spomenik rešitelju Velike planine

Letos mineva sto let od rojstva Vlasta Kopača, arhitekta in ljubitelja pastirske dediščine, ki je najbolj zaslužen, da je planina do danes ohranila svojo pastirsko stavbno dediščino. Bajtarji, pastirji in planinci so v njegov spomin odkrili spominsko ploščo in odprli pregledno razstavo.

Velika planina je letos v znamenju Vlasta Kopača. V Novi vasi pri Žireh rojeni arhitekt, konservator, učenec Jožeta Plečnika, pa tudi navdušen planinec, alpinist in zbiratelj kulturne dediščine je na planini, v katero se je zaljubil še kot mladenič in nanjo zahajal vse do svoje smrti pred sedmimi leti, pustil neizbrisen pečat.

Ko je planini leta 1957 grozilo, da bodo lesene ovalne pastirske bajte (ki so edinstvene v alpskem prostoru) podrli in namesto njih zgradili zadružne hleve, je bil prav Kopač tisti, ki je dosegel, da se Velika planina z odlokom zaščiti, kar je pripomoglo k ohranitvi te pastirske dediščine. »Na planino je zahajal vse od leta 1936. Bil je eden od prvih bajtarjev, na planini pa je med pastirji preživljal tudi poletja. Imel je izreden občutek za opazovanje, bil pa je tudi pravi vizionar. Vedel je, kaj pomeni nadomeščanje odprtih ognjišč z gašperčki v bajtah, ki pred tem niso imela oken. Pred 2. svetovno vojno so bile namreč vse pastirske bajte na Veliki planini brez oken, le z izbo za pastirja in odprtim ognjiščem. Odlično je uravnaval pritiske modernizma in skrb za dediščino, njegova veličina pa je bila predvsem v tem, da pastirjem ni predaval kot arhitekt, pač pa je z njimi živel, se družil in jih poslušal,« nam je povedal župan velikoplaninskih bajtarjev Vinko Poličnik in dodal, da so se prav tak­šnega Kopača trudili predstaviti na razstavi. »Po vseh težavah in življenjskih preizkušnjah je našel čas, da je na Dovjih ravneh, kjer je poznal vsako skalo, raziskoval in zbiral pisave za trniče. Kasneje je v svoji koči Ruševki pisal spomine, risal zemljevide, ilustriral knjige in pisal pesmi. Moč za vse to je dobival pri preprostih pastirjih,« pa se Kopača spominja soavtorica razstave Helena Plahuta.

Vlasto Kopač je izdelal urbanistični načrt in varstveni režim Velike planine. Po njegovih načrtih so bili zgrajeni zgornja in spodnja postaja nihalke, bajta na zelenem robu, hotel Šimnovec, zgornja postaja sedežnice in turistične koče ter pastirske bajte na planini. Bil je tudi prvi predsednik in nato častni predsednik PZS, častni član GRS, prejemnik častnega znaka Republike Slovenije, prejemnik Plečnikovega priznanja in odličja ter Steletovega priznanja. Zdaj pa ima svoj spomenik tudi na njemu tako ljubi Veliki planini. Spominska plošča, ki so jo odkrili člani PD Bajtar, PD Domžale in Pašnih skupnosti Velika, Mala in Gojška planina, je postavljena pred Preskarjevo bajto, kjer je danes pastirski muzej, razstava pa je do 5. oktobra na ogled v Domžalskem domu na Mali planini.