Proti združevanju občin na »horuk«

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gorenjska / sobota, 8. junij 2013 / 13:20

Namesto več kot dvesto občin naj bi po predlogu ministra za notranje zadeve in javno upravo Gregorja Viranta v prihodnje v Sloveniji imeli le okrog sto občin. Župani manjših občin opozarjajo, da bi to zavrlo razvoj podeželja.

Kranj – Racionalizaciji lokalne samouprave in v tem okviru zmanjševanju števila občin je naklonjen tudi strokovnjak za lokalno samoupravo dr. Stane Vlaj. »A na 'horuk' ne bo šlo,« opozarja in dodaja, da bi to moral biti večletni proces, pri čemer bi bilo treba najprej sprejeti strategijo razvoja slovenske lokalne samouprave, ki mora temeljiti na kritični analizi vsega, kar smo dosegli na tem področju. Prepričan je še, da bi morali pri zmanjševanju števila občin upoštevati, kakšni so zgodovinski, geografski, gospodarski in drugi razlogi, da bi ohranili tudi nekatere občine, ki imajo manj kot pet tisoč prebivalcev. »Potrebno bi bilo določiti natančne kriterije in presojati vsako posamezno občino posebej.«

Prav nekih strokovnih kriterijev, je opozoril Vlaj, pa nikoli niso upoštevali pri ustanavljanju občin v preteklosti. Občine so se množile glede na politično trgovino v državnem zboru. »Nekatere stranke so občine jemale kot svoj plen, da bi iztržile boljši volilni rezultat, pri čemer so povsem pozabili na ljudi,« je kritičen Vlaj. Na pretirano drobljenje Slovenije nas je že po prvem pregledu lokalne samouprave opozoril Svet Evrope, a je do njihovega drugega pregleda v letu 2011 nastalo še 60 novih občin. »To je bil nori vrtiljak ustanavljanja občin,« je oster, kar je bila po njegovem tudi posledica tega, da je zakon o financiranju občin naklonjen majhnim občinam. Majhne občine lahko računajo na sredstva iz državnega proračuna, če nimajo dovolj lastnih sredstev za izpolnjevanje osnovnih nalog. »Tako smo prišli do tega, da je ta čas skoraj 80 odstotkov občin usodno vezanih na državni proračun.« Kljub temu se strinja, da so majhne občine marsikje izboljšale podobo krajev. Na vprašanje, kako bi bilo sploh mogoče izpeljati združevanje občin, je pojasnil, da postopek za ustanavljanje občin jasno določa ustava. Tako morajo v vsaki občini najprej izpeljati referendum, ki je sicer zgolj posvetovalen. Državni zbor lahko tako z zakonom ustanovi občino tudi mimo volje ljudi.

Župani po številu prebivalcev manjših gorenjskih občin so predlogu ministra Viranta izrazito nenaklonjeni. »Z vsem spoštovanjem do sedanjega ministra upam, da mu ne bodo tudi na področju lokalne samouprave dovolili ponoviti enakega eksperimenta kot pri reformi sistema plač v javnem sektorju,« je oster župan Žirovnice Leopold Pogačar, ki je cinično dodal: »Če sto županskih plač reši Slovenijo, potem jutri podpišem, kar želijo.« Prepričan je, da pri združevanju občin ne bi smel biti edini kriterij število prebivalcev, ampak tudi finančna samovzdržnost posameznih občin. »Naša občina recimo na leto nameni kar sedemsto tisoč evrov za finančno izravnavo za druge občine, ki ne dosegajo finančne vzdržnosti.« Župan Preddvora Miran Zadnikar pa bolj kot v velikem številu občin problem vidi v tem, da nimamo pokrajin, na katere bi lahko poleg upravnih enot del pristojnosti prenesle tudi občine. »Občine pa bi se potem lahko strateško ukvarjale z razvojem infrastrukture in vseh področij, ki so pomembna za ljudi.« Ukinjanje manjših občin, je še dodal, pa bi povzročilo večjo škodo razvoju podeželja, kot bi prihranili na ta račun.

Podobne pomisleke ima gorjanski župan Peter Torkar, ki pravi, da se je razvoj njihovega območja začel šele po razdružitvi z občino Bled. Pojasnil je, da zelo skrbno načrtujejo porabo občinskega denarja in ga resnično namenijo za projekte, ki jih nujno potrebujejo. »Pomembno se mi zdi tudi, da naša občina ni zadolžena in da tudi v prihodnje tega ne načrtujemo,« je še dejal Torkar. Tudi župan Jezerskega Jurij Markič je prepričan, da bi podeželje, če bi ukinjali manjše občine, začelo stagnirati. »Ker je treba varčevati, bi potem počasi začeli zapirati tudi podružnične šole, zdravstvene domove,...« je poudaril Markič.