Obsodba, ki bo odmevala

Janez Janša, Anton Krkovič in Ivan Črnkovič so bili v zadevi Patria na ljubljanskem sodišču obsojeni. Na sodišču krivi, pred njim pa ulica večinoma, da je sodba krivična.

Na sodišču: krivi

Sodnica Barbara Klajnšek je dosodila obdolžencem Janezu Janši 24 mesecev, Antonu Krkoviču in Ivanu Črnkoviču pa po 22 mesecev zaporne kazni ter vsem po 37 tisoč evrov denarne kazni. Sojenje je trajalo dve leti in pol. Sodnica je posebej izpostavila, da je oteževalna okoliščina omajan ugled Slovenije in položaj obsojenih. »Zavedajo se svojih dejanj, njihov motiv je premoženjska korist. Časovni okvir je opredeljen in natančno določen,« je bila konkretna.

Pri sodbi za Janeza Janško je dejala, da je prek Jožeta Zagožna zahteval trideset odstotkov predplačila obljub­ljene nagrade, da je bil prek Zagožna obveščen o poslu s Patrio, da je bil v proračunu še pred sklenitvijo pogodbe pripravljen denar za Patrio, obremenjujejo ga sporočila med predstavniki Patrie in posrednikom Wolgangom Riedlom ter sporočila Marije Badovinac Črnkovič Riedlu.

Pri obsodilni sodbi Črnkoviču je dejala, da je obljubil delež dobička Rotisa le dva dni po prelomnem sestanku na HSE 1. septembra 2005, kjer je bil tudi tretje obsojeni Anton Krkovič, in kaže tudi znana formula o delitvi (JZ + TK + IC + stranka). Ne verjame v zgodbo o biomasi. Za Krkoviča pa ne, da je bil po naključju na prej omenjenem sestanku, saj se njegovo ime večkrat pojavlja, tudi v Zagožnovem rokovniku in izpiskih klicev med Črnkovičem in Krkovičem.

Pred sodiščem: niso krivi

Pred sodiščem je bilo tako v ponedeljek kot v sredo zelo živahno. Večina, tako podpornikov kot nasprotnikov obsojenih, ni pričakovala obsodilne sodbe. Ob razglasitvi so na dan privrele tudi solze. 'Hočemo pravno državo, to je konstrukt' in 'To je krivica' ali 'Če sprejmemo to sodbo, bodo kmalu enako sodili tudi nam', so le nekateri od vzklikov podpornikov obsojenih. Pred sodiščem je bila tudi skupina zadovoljnih, ki je menila, da je zmagala pravica.

»Sodba je bila napisana neznanega dne, vendar na znanem kraju v političnih Murglah. Slovenija je za to tu, kjer je, po 25 letih smo znova sredi politično montiranega procesa,« je po sredinem izreku sodbe, ki mu nalaga dveletno zaporno kazen in dodatno 37 tisoč evrov povedal nekdanji slovenski premier Janez Janša. Tako kot vselej je tudi tokrat povedal, da nikoli v življenju ni imel ne na znanem ne na neznanem kraju stika s Patrio. Janšo je zmotil tudi moralni poduk sodnice Barbare Klajnšek, da so obsojeni osramotili državo Slovenijo: »Obratno, ta sodba je sramotna.«

Sodba še ni pravnomočna, najprej jo mora sodnica pripraviti v pisni obliki (ta naj bi bila nared šele po sodnih počitnicah), nato bodo vsi obsojeni morali v 15 dneh pripraviti pritožbo na višje sodišče. Janez Janša napoveduje, da bo uporabil vsa pravna in politična sredstva, da ta sodba ne bo nikoli obstala.

Črnkovič je še enkrat zatrdil, da kratice JZ + TK + IC + stranka pomenijo posel z biomaso, Krkovič, da je bil 1. septembra 2005 zgolj po naključju na sestanku pri Jožetu Zagožnu v HSE. »Občutek imam, da je sodnica popolnoma povzela predlog tožilstva,« je povedal slednji in tudi, da gre za najdražjo kavico v njegovem življenju. Spomnimo, da sta bila v istem postopku obtožena še Jože Zagožen, ki je bil izločen iz sojenja zaradi bolezni, in Walter Wolf, ki že dlje časa ne odhaja iz Kanade in je Slovenija za njim razpisala tiralico.

Vrhunec ostaja direktor

Komisija za preprečevanje korupcije je Simona Vrhunca, generalnega direktorja Univerzitetno kliničnega centra Ljubljana, pozvala k odstopu zaradi programa otroške srčne kirurgije oziroma sporne pogodbe z izraelskim kirurgom, ki je v nekaj letih zaslužil 1,2 milijona evrov.

Vrhunec ni odstopil, o morebitni razrešitvi ni razpravljal niti svet UKC Ljub­ljana, čeprav je tako pričakoval minister za zdravje Tomaž Gantar. Svet tokrat razrešitve ni obravnaval, saj je bila seja sklicana še pred pozivom ministra in pred objavo poročila protikorupcijske komisije. »Komisija direktorju ni omogočila odziva na poročilo, zato smo dolžni to storiti mi,« je po seji sveta dejal predsednik Franc Cukjati. Poročilo in morebitno razrešitev bodo obravnavali čez nekaj tednov, ob tem pa velja spomniti, da se Vrhuncu mandat izteče avgusta.

Guverner se poslavlja

Rekordno rast v letu 2007 so najbolj poganjali krediti, sedanjo gospodarsko rast in recesijo pa reševanje teh kreditov. Po pojasnilih Banke Slovenije prav reševanje dolga v bankah in podjetjih podaljšuje gospodarsko krizo in jo postavlja za osrednji problem Slovenije. Zato okrevanja gospodarstva prek izvoza v Banki Slovenije ne pričakujejo.

»Živeli smo v iluziji, da je mogoče s kreditnim sistemom ohranjati nacionalni interes, zdaj pa nas je situacija postavila na realna tla in ugotovili smo, da se to ne da,« je v enem zadnjih nastopov kot guverner povedal Marko Kranjec. Lani so podjetja bankam poravnala za približno milijardo evrov kreditov, tudi letos naj bi bančni sistem končal v rdečih številkah. V Banki Slovenije so prepričani, da bo 900 milijonov evrov dovolj za srednjeročno dokapitalizacijo bank.