Pogled na Golico s Plavškega Rovta / Foto: Jelena Justin

Grehi skritih strasti

Golica (1835 m) - Vzpon na karavanško damo v času cvetenja narcis je enkratno doživetje. Narcisam na Jesenicah rečejo ključavnice. Legenda o njihovem nastanku je spotakljive narave.

Golica, karavanška dama, ki vsako leto, predvsem v mesecu maju, ko cvetijo narcise, privabi ogromno ne le planincev, ampak tudi običajnih izletnikov, je bila že nekdaj zaradi edinstvene flore pogosto obiskana. Na njenem temenu se je pisala tudi zgodovina Slovenskega planinskega društva. Na mestu današnje koče je leta 1892 Kranjska sekcija Nemško-avstrijskega druš­tva zgradila kočo, ki so ji pred prvo svetovno vojno rekli Nemška koča. To je zabolelo slovenske planince. Po ustanovitvi kranjskogorskega okraja Slovenskega planinskega društva leta 1903 so se odločili, da na vrhu Golice postavijo kočo, ki so jo poimenovali po starosti slovenskih planincev Francu Kadilniku (1825–1908). Med obema vojnama je obe koči upravljala Jeseniška podružnica SPD, leta 1943 pa so ju partizani požgali, da ne bi služili Nemcem za oporišče. Leta 1979 so na občnem zboru PD Jesenice sklenili, da bodo na temeljih spod­nje koče zgradili novo planinsko kočo.

Če prihajamo iz kranjske smeri, avtocesto zapustimo na Lipcah in se skozi Jesenice peljemo do križišča, kjer nas smerokaz usmeri desno do Planine pod Golico. Čaka nas sicer asfaltirana, a vseeno rodeo cesta, nujno potrebna obnove. Peljemo skozi vasi Prehodi in Planina pod Golico. Nadaljujemo po makadamu, ko na levi strani vidimo manjše parkirišče. Čaka nas nekaj hoje po asfaltu, mimo turistične kmetije Betel in mimo Fenca, kjer zavijemo desno na travnik, preko katerega je speljana ozka steza. Prehodimo travnik, ko se pot začne zložno vzpenjati skozi gozd in nas pripelje do makadamske ceste. Na cesti gremo desno in v nekaj korakih se levo odcepi strma steza med skalami do tovorne žičnice, ki oskrbuje Kočo na Golici. Krenemo po običajni in ne zimski poti. Vzpenjamo se skozi redek gozd, pot je mestoma precej strma. Ko dosežemo skalno gozdni pomol, na svoji levi že vidimo Kočo na Golici. Na koncu pomola, pot zavije levo in preči pobočje, nato pa se strmo vzpne do Koče na Golici. Do sem smo potrebovali približno uro in pol.

Od koče nadaljujemo proti severu v smeri markacij. Pot se v okljukih strmo dviguje po travnatem grebenu. Po dežju je le-ta precej blatna, zato previdno. Ko dosežemo vrh grebena, sledimo stezi levo, ki nas po približno 15 minutah pripelje na vrh Golice.

Vrh Golice je izredno razgleden; proti vzhodu je Struška z Belščico in plečatim Stolom, v daljavi se vidi Košuta. Pogled na jugovzhod pelje preko gorenjske ravnine do Ljubljanske kotline, vse tja do Snežnika. No, v teh meglenih dneh doline ne bomo videli, v daljavi bo le drobna vršna piramida najvišjega vrha Krasa. Na drugi strani gornjesavske doline je Mežakla z Jerebikovcem, za njim pa kraljestvo, ki mu ni para: Triglav z Rjavino, Cmirom, Stenarjem, Škrlatico, Kukovo špico, Špikom. Greben Golice se proti zahodu nadaljuje proti Dovški babi in Kepi. Pogled na sever je pogled na dolino Rož in celovško kotlino s Celovcem in Vrbskim jezerom. Ob jasnem vremenu vidimo tudi Nizke in Visoke Ture z Velikim Klekom.

Možnosti za sestop je več. Lahko sestopimo na Jekljevo sedlo in od tam nazaj do Koče pod Golico, potem pa po poti vzpona; lahko pa, seveda, sestopimo povsem po poti vzpona.

Aha, legenda o narcisah? Pred nekaj sto leti je stvarnik želel vedeti natančne podatke vseh stvari in vedeti za grehe svojih ovčic. Svet je bil tedaj videti zelo grešen, zato je svoji komisiji naročil, naj grešnikom vse grehe odpusti. Kjerkoli je komisija hodila, povsod je bilo vse v redu, le pod Golico, kjer je danes raj, se je zgodilo nekaj čudnega. Ob poti je sveti Peter srečal mlado dekle, ki je bridko ihtela, in jo vprašal: »Zakaj?« Dekle mu pove, da je iskala rožice, pa jih ni našla, da bi si spletla venček, ki ga je izgubila. Sveti Peter se je nasmejal in dejal, da bo za vsak izgub­ljeni venček zrasla ena narcisa, ki bo pomenila storjeni greh. In tedaj ... glej ga zlomka ... zgodil se je čudež! Kamorkoli je pogledal, kamorkoli je šel ... povsod same narcise. Morda je zato vsako leto na Golici polno devic »pod firmo turist«, ki trgajo sledi svojih skritih strasti!

Nadmorska višina: 1835 m
Višinska razlika: 855 m
Trajanje: 3 ure in 30 minut
Zahtevnost: 2 / 5

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / sobota, 19. marec 2011 / 07:00

Trojček Avstrijcev, smola Kranjca

Na prvi posamični tekmi finala svetovnega pokala v smučarskih skokih so na planiški velikanki trojno zmago dosegli Avstrijci. Pet Slovencev v točkah dobra napoved za sobotno ekipno tekmo.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 6. oktober 2006 / 06:00

Med sosedi

Konec septembra je bil v Katoliškem domu prosvete v Tinjah (Tainach) na Koroškem občni zbor Slovenske gospodarske zveze (SGZ) iz Celovca, ki je osrednja gospodarska organizacija S...

Gospodarstvo / petek, 6. oktober 2006 / 06:00

Sejem in razstava živine

Komenda – Domači konjeniški klub bo v sodelovanju z občino pripravil ta konec tedna na konjeniškem hipodromu v Komendi jesenski kmetijsko podjetniški sejem. Na sejmu, ki ga bodo o...

Zanimivosti / petek, 6. oktober 2006 / 06:00

Hibiskus

Letos je bilo poletje zelo ugodno za cvetoče grmovnice. Avgusta, ko večino cvetov kar uvene zaradi prevročega sonca, je bilo letos zmerno vroče, septembra pa je nastopilo spet obdobje to...

Jesenice / petek, 6. oktober 2006 / 06:00

Organizirani izleti po Jesenicah

V Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske so pripravili prvo vodenje po mestu z lokalnimi turističnimi vodniki.

Prosti čas / petek, 6. oktober 2006 / 06:00

Želite, da vas zapelje?

Jeklenega zapeljivca iščemo še nekaj dni, Zlati boben se bliža koncu, v glavno mesto prihaja mednarodni filmski festival, slovenske lepotice razstavile svoja telesa, Klemen skorajšnji barovec, Ljublja...