Čar lesa, a tudi beda

Na razstavi Čar lesa so prikazali izdelke iz lesa, a hkrati opozorili tudi na premajhen posek lesa, izvažanje hlodovine, propad lesne industrije ...

Ljubljana – Oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete, Društvo inženirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana, Zveza lesarjev Slovenije, Slovenska gozdna lesna tehnološka platforma, Svet za les in Botanični vrt Univerze v Ljubljani so že petič zapored pripravili razstavo Čar lesa, ki je bila do četrtka na ogled v Mestni hiši v Ljubljani, še prej pa v Cankarjevem domu. Na razstavi so prikazali izdelke iz lesa in s tem tudi številne možnosti in rešitve, ki jih ponuja les; hkrati pa so poudarili tudi pomen lesa ko obnovljivega vira.

»Zamisliti se moramo nad tem, da je les v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih izgubljal na pomenu,« je ob ogledu razstave dejala državna sekretarka za kmetijstvo Tanja Strniša in dodala: »Posekamo manj lesa, kot nam stanje naših gozdov in prirast omogočata in kot je dovoljeno z gozdnogospodarskimi načrti. Les so izpodrivali energetsko potratni, a človeku manj prijazni materiali – jeklo, aluminij, beton in plastika. Lesna industrija, ki je bila nekdaj paradna industrijska panoga, se je močno skrčila, zgolj na eno tretjino nekdanjega obsega. Še več: les, ki ga imamo v izo­bilju, v velikem deležu izvažamo v hlodovini, torej na najnižji možni stopnji obdelave, brez dodane vrednosti. Doma pa les koristimo predvsem kot vir energije.«

Strniševa je ob tem napovedala nov zagon gozdno lesne verige. Vlada je že lani sprejela akcijski načrt Les je lep, z evropskim in državnim denarjem pa naj bi spodbudili naložbe v regijske lesno predelovalne centre, predelavo lesa in energetsko izrabo ostankov in manj vrednega lesa. »Z večjim posekom lesa v mejah dovoljenega, njegovo predelavo na vseh stopnjah in uporabo lesa lahko ustvarimo številna nova delovna mesta in dodano vrednost, s tem pa lahko pripomoremo k izhodu iz sedanje gospodarske krize, ki jo zaznamuje tudi naraščajoča brezposelnost. Hkrati je treba spodbuditi porabo lesa in gradnjo objektov iz lesa, še zlasti pri gradnji javnih objektov,« je še dejala Strniševa.