Z mladega odra

V soboto sta svoji letni produkciji premierno predstavili skupini, ki obiskujeta gledališke delavnice CKD pri kranjski izpostavi JSKD; Kranjske čebelice in Persone.

Sobotni dvojni gledališki program so pripravili v območni izpostavi Javnega sklada za kulturne dejavnosti Kranj. Na Centru za kulturne dejavnosti, ki deluje pod okriljem sklada, namreč že drugo leto pod umetniškim mentorstvom Domija Vrez­ca deluje otroška dramska skupina Kranjske čebelice, letošnjo jesen pa je v sklopu gledaliških delavnic z istim mentorjem začelo sodelovati še Kulturno društvo Figura, ki se je v soboto predstavilo kot mladinska dramska skupina Persone.

Najprej so na oder stopile »tamale«, generacijsko zelo raznolika skupina radoživih deklet, zbranih v roj Kranjskih čebelic. Če so lani odrski led prebile s komedijo Anica, jim je letos Domi Vrezec za nalogo namenil zahtevnejšo temo. S čebelicami se je lotil priredbe že več kot štirideset let ene najbolj priljubljenih knjig za mlade, Kästnerjeve Dvojna Loti (pri nas z naslovom Dvojčici). Nemško zgodbo je Vrezec preselil v Kranj in na slovensko obalo. Enajstlet­ni Liza iz Kranja in Loti iz Münchna se srečata v otroški koloniji na morju, kjer spoznata, da sta dvojčici in da prva živi pri očetu, druga pa pri mami. Punci se odločita zamenjati svoji vlogi. Sledi srečni konec, saj dekletoma starša spet uspe spraviti skupaj. Vrezcu je s čebelicami uspelo pripraviti simpatično in duhovito predstavo z iskrivimi dialogi in pevsko koreografskimi vložki (Sanja Manojlović). Tako so se na odru izkazale tako starejše kot mlajše čebelice. Nalogo sta odlično opravili odrski dvojčici Živa Pogačnik in Katja Balanč, prav tako tudi mamica in očka, Izza Ločnikar in Vesna Balanč, ter še dve odrasli vlogi, očkova ljubica Lučka Verčič in vzgojiteljica Vanja Manojlović. Nepogrešljiv pa je bil tudi šop prijateljic obeh dvojčic: Ula Avguštin, Ela Parteli, Nuška Šenk, Eva Špik, Gala Okorn, Katjuša Šenk in Zoja Jenko.

Za njimi so na oder stopile najstnice z že izdelanimi osebnostmi, kot bi lahko sklepali iz imena, ki so si ga nadele, Persone namreč. V predstavi Otroci včerajšnjega sonca so publiko v štirih dejanjih popeljale v štiri različna obdobja zadnjih štiridesetih let. V avtorskem besedilu Domija Vrezca so na odru najprej podoživele sedemdeseta leta in čas otrok cvetja, nato punk generacijo sredi osemdesetih, slovensko osamosvojitev s hip hopom in gruneom in nenazadnje današnji čas računalniške generacije, ko je vse v glavnem »bv«. Glasbeni slog, z različnimi izvedbami pesmi Navadna pesem in eden od siceršnjih »manj pomembnih« praznikov sta bila rdeča nit vseh omenjenih obdobij, punce pa so ob tem izpostavljale značilnosti družbenega življenja posameznega obdobja v polpretekli zgodovini. Persone so pokazale, da jim poleg igranja ni tuje tudi igranje instrumentov in ubrano petje in ob dejstvu, da v zadnjih letih v Kranju in okolici različne gledališke skupine mladih rastejo kot gobe po dežju, se za ženski igralski kader res ni potrebno bati. Katja Štular, Sanja Manojlović, Katja Komatar, Branka Pestar in Vesna Makarić to potrjujejo.