Spomenik Staretovi pivovarni

Ostankov nekdaj znane Staretove pivovarne v Mengšu danes ni več, ohranilo pa se je nekaj steklenic, v katerih je ohranjeno pivo, domnevno najstarejše v celinski Evropi. Mestni muzej Mengeš želi spomin na pivovarno ohraniti, zato so minuli teden posadili gredico hmelja, ki so ga v Mengšu nekoč že gojili.

Staretova pivovarna v Mengšu je delovala med letoma 1818 in 1917. Bila je ena prvih industrijskih pivovarn na Kranjskem, na vrhuncu svojega delovanja pa je krepko presegla krajevne okvire, saj so mengeško pivo na začetku 20. stoletja pili po večjem delu slovenskega ozemlja.

Pivovarno je leta 1818 ustanovil Mihael Stare, rojen v Strahinju pri Naklem, sprva le za potrebe domače Kramarjeve gostilne. Že dve leti kasneje so mengeško pivo vozili v Ljubljano, kjer je bilo zaradi svoje kakovosti in cene konkurenčno takrat majhnim ljubljanskim pivovarnam. Staretova pivovarna je z leti hitro rasla in leta 1832 so na teden zavarili štirideset veder piva. Svoj razcvet je dosegla na prelomu iz 19. v 20. stoletje, ko je bilo v njej zaposlenih tudi več čeških mojstrov, pivovarna pa je s svojo velikostjo dajala pečat celemu mestu, saj je obsegala večji del območja ob današnjem Glavnem trgu v Mengšu. Do 1. svetovne vojne je pod vodstvom družine Stare delovala zelo uspešno, gospodarska kriza in zmanjšane zaloge za slad potrebnega ječmena, ki ga je za potrebe vojske zasegla država, pa so bile za pivovarje velik udarec. V konkurenčnem boju je zmagala Pivovarna Union, ki je leta 1917 mengeško pivovarno kupila, že takrat porušila nekaj objektov, stroje pa prepeljala v Ljubljano ali prodala na dražbi.

Zgodba nekdaj tako uspešne pivovarne se je dokončno zaključila leta 2008, ko so staro in zapuščeno poslopje v središču Mengša porušili in sledi zabrisali z gradnjo trgov­sko-stanovanjskega objekta. Zanimiva in edinstvena zgodba o najstarejšem pivu iz Mengša pa se je začela dve leti pred tem, ko je Frančišek Podpečan iz Dobena Mestnemu muzeju Mengeš poklonil zaboj z devetnajstimi pivskimi steklenicami, med katerimi so bile tri še polne, vse pa izvirajo iz obdobja med letoma 1890 in 1905, ko je pivovarno vodil Julij Stare. Analiza tekočine v steklenicah je bila za vse res velik izziv, saj pivo v osnovi ni pijača, ki bi se jo staralo, zato je njegova življenjska doba omejena. Prav tako so za analize želeli porabiti čim manj tekočine. »S steklenico piva sem se odpravil v Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalec, kjer so strokovnjaki tekočino analizirali in potrdili, da vsebuje ostanke hmelja, kar je zadosten dokaz, da gre za pivo,« je povedal vodja Mes­tnega muzeja Mengeš Janez Škrlep in dodal, da so v muzeju v sodelovanju z etnologom in kulturnim antropologom Simonom Smrkoljem že pripravili odmevno razstavo in da načrtujejo tudi izdajo te študije v knjigi.

Spomin na Staretovo pivovarno pa so se v Mestnem muzeju Mengeš in Kulturnem društvu Franca Jelovška Mengeš odločili ohraniti še na en način. V gredico na dvorišču Šuštaršičeve hiše na Trdinovem trgu so prejšnji petek zasadili hmelj, ki so ga na Mengeškem uspešno gojili tudi še po 2. svetovni vojni. Zasadili so dve sorti hmelja, ki jim ga je podaril Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo – auroro in savinjski golding, saj naj bi staro pivo iz Mengša vsebovalo prav hmelj te sorte.