Hilde ni, kdo je odgovoren

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: GG Plus / petek, 24. maj 2013 / 11:47

Po izginotju nekdanje prve slovenske gradbenice Hilde Tovšak se postavlja vprašanje, kdo je odgovoren za to veliko pravosodno blamažo. Odgovornosti za zdaj ne prevzema še nihče.

Kje se skriva Hilda?

Tema številka ena zadnjega tedna je bilo zagotovo izginotje razvpite Hilde Tovšak, nekdanje glavne direktorice in solastnice velenjskega Vegrada, ki jo sedaj iščejo s tiralico in mednarodno tiralico ter tudi evropskim nalogom za prijetje in predajo. Tovšakovo, pravnomočno obsojeno v zadevi Čista lopata na 14 mesecev zapora, nepravnomočno obsojena na dve leti zapora zaradi neupravičene uporabe denarja iz vzajemnega sklada Vegrada za pomoč delavcem, na vesti pa ima še kup drugih kaznivih dejanj, so namreč minuli petek izpustili iz pripora. V njem je bila sicer zaradi preiskave suma, da se je zapletla v trgovanje z delovno silo za gradnjo TEŠ 6. Nekdanja gradbena baronica je ponujeno priložnost hitro izkoristila in izginila v neznano, še preden so jo želeli znova pripreti zaradi begosumnosti, kot je na predlog specializiranega državnega tožilstva že v soboto odločilo mariborsko sodišče. Enako pomembno od vprašanja, kje se Tovšakova skriva (nekateri namigujejo, da je v Keniji ali v ZDA), je tudi vprašanje, kdo je za to napako, bolje rečeno blamažo, odgovoren. Sodišče razlaga, da je bilo pripor primorano ukiniti, ker je tožilstvo naknadno omililo očitke zoper Tovšakovo. Napako naj bi bilo torej storilo tožilstvo, ker je prepozno vložilo obtožni akt s predlogom za podaljšanje pripora. Vodja Specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan je tako že napovedal, da bo odstopil, če se bo izkazalo, da je krivda za napako na tožilstvu.

Inšpektorji nad peke

Uprava za varno hrano je pred kratkim presenetila slovenske peke. Opravila je namreč poseben nadzor v poslovnih subjektih, ki kot osnovno dejavnost izvajajo pekarstvo. Od 1016 nosilcev dejavnosti je nenapovedan obisk inšpektorjev dobilo 106 pekarskih obratov. In kakšne so ugotovitve inšpektorjev? Samo v 27 primerih niso ugotovili kršitev zakonodaje, pekarska dejavnost pa se ni nikoli izvajala v 25 primerih. Izdali so 21 prekrškovnih postopkov, 24 ureditvenih odločb in izrekli 58 opozoril po zakonu o inšpekcijskem nadzoru, so sporočili iz Uprave za varno hrano. Kot so še ugotovili, bi morali pekarstvo uvrstiti med dejavnosti z večjim tveganjem za zdravje potrošnikov, zlasti če gre za manjša, novoustanovljena podjetja. Razlogov za tako ugotovitev je veliko. Inšpektorji so v nadzoru ugotovili, da nekateri nosilci živilske dejavnosti ne sporočajo sprememb v registre državnih inštitucij, da je včasih več nosilcev živilske dejavnosti prijavljenih na istem naslovu, pa na tem naslovu ni proizvodnih prostorov. Kot kraj dejavnosti je včasih prijav­ljena stanovanjska hiša oz. blok, inšpektorji pa so šele ob obisku izvedeli, kje se ta dejavnost dejansko vrši. Pogosto peki sploh nimajo svojega proizvodnega obrata, pač pa opravljajo posamezna dela za drugega nosilca dejavnosti v njegovem obratu, vendar ne kot njegovi zaposleni, ampak kot podizvajalci, na prijavljenem naslovu podizvajalca običajno niti ni bilo poštnega nabiralnika oz. oznake podjetja. V več primerih je bilo ugotovljeno, da pekarne ne posedujejo nepodpisane izjave in soglasja o zdravstvenih zahtevah za zaposlene, da imajo zaposleni neustrezno delovno obleko, da neustrezno rokujejo z živili. Večkrat so inšpektorji tudi naleteli na neustrezno vodenje dokumentacije notranjega nadzora. Večkrat je bilo označevanje kruha in pekovskega peciva neskladno, neustrezno so bile navedene sestavine in aditivi, včasih ni bil upoštevan rok uporabnosti sestavin, ponekod pa ni bilo ustrezne, sicer zahtevane navedbe roka uporabnosti. V Upravi za varno hrano so še razložili, da so pri nočnih pregledih ob sodelovanju drugih institucij, zlasti policije, ob začetku pregleda delavci iz proizvodnje pobegnili ali pa se skrivali.

Specialna policija praznuje

V sredo so v Tacnu obeležili tudi 40. obletnico ustanovitve specialne enote policije. Nastanek specialne enote, ki opravlja najzahtevnejše varnostne naloge, je povezan z vdorom teroristične skupine Feniks na območje takratne Jugoslavije ter pobojem izraelskih športnikov na olimpijskih igrah v Münchnu leta 1972. Predsednik SFRJ Josip Broz Tito je namreč zaradi omenjenih in drugih dogodkov tega leta izdal ukaz za oblikovanje specialnih enot v vseh jugoslovanskih republikah za boj proti terorizmu. Republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen je po podatkih policije z odločbo 27. decembra 1972 ustanovil Četo milice v stalnem sestavu, ki je začela veljati 1. januarja, četo pa so sicer ustanovili dva meseca kasneje. Danes je specialna enota organizacijsko umeščena v Upravo za policijske specialnosti na Generalni policijski upravi. Sestavljajo jo oddelki za operativno delovanje, za operativno podporo ter za protibombno zaščito.