Zbiranje deževnice krči stroške

Vse višje stroške za oskrbo s pitno vodo lahko bistveno znižamo z zbiranjem deževnice. Investicija se povrne v treh do osmih letih.

Zbrana deževnica ni primerna le za zalivanje vrta ali pranje avtomobilov, ampak tudi za pranje perila in splakovanje stranišč. »Kdor je že priključen na kanalizacijsko omrežje, se investicija povrne v treh do štirih letih, sicer je odvisno od porabe vode, vendar najkasneje v osmih letih,« o ekonomičnosti investicije v zbiranje deževnice pravi Zdravko Skubic iz podjetja Armex Armature.

Z vgradnjo sistema za zbiranje deževnice lahko običajna družina nadomesti kar polovico porabe pitne vode, pri tem pa udobje ne trpi. Po zapisanem zgoraj ne gre zgolj za ekološko zavest investitorjev, pomemben je tudi finančni učinek. K prihrankom pri dobavi pitne vode lahko prištejemo še učinek mehke vode pri pranju perila, ko mehčalec ni več potreben in se zmanjša tudi poraba pralnega praška.

»Zbiralnik lahko vgradimo povsod, torej tudi na Gorenjskem, potrebujemo le primeren prostor. To so zelenica, parkirišče ali dovozna površina,« razloži Skubic. Sistem za zbiranje deževnice vključuje rezervoar, pohodni ali povozni pokrov, filtre, ki deževnico mehansko očistijo, in plavajoči sesalni sistem ter črpalko, ki poskrbita za distribucijo vode. Rezervoarji so različnih velikosti, od 1500 do 50 tisoč litrov, za povprečno družino je dovolj rezervoar velikosti pet do deset tisoč litrov.

Toliko vode bo dovolj za štiričlansko družino, ki bo deževnico uporabljala v in izven hiše. »Cene se gib­ljejo med tisoč in tri tisoč evri,« pove Zdravko Skubic in nadaljuje: »Petkubični sistem stane 1800 evrov, desetkubični tri tisoč evrov.« Montaža je enostavna, rezervoar položijo v skopano gradbeno jamo, kjer mora biti do hrbta zasut s peskom. Ta strošek nosi investitor, kakor tudi strošek montaže od 600 do 900 evrov.

»Paziti moramo, da zbiralnik ni prevelik, saj bo voda ob premajhni porabi začela zaudarjati,« na morebitne težave opozarja strokovnjak. Tudi zato, ne le zaradi cene, je nujno izbrati primerno velik rezervoar, še prej pa mora uporabnik določiti uporabo deževnice. Skubic poudarja, da je izračun preprost in ga lahko potencialni uporabniki najdejo na njihovi spletni strani. In vzdrževanje? Občasno je treba filtre oprati s čisto vodo, vsakih pet do osem let v rezervoarju očistiti mulj.

»Pri novogradnjah je odločitev za zbiranje deževnice nekaj običajnega, pri obstoječih gradnjah pa predvsem ob rekonstrukciji hiše in obnovi kopalnic,« pove Zdravko Skubic. Pred odločitvijo, da bi uporabljali deževnico za pranje perila, je treba vedeti, da bo treba v kopalnico speljati dvojne cevi, dvojni vodovod. Marsikdo se prevelikega gradbenega posega ustraši, zato pralni stroj prestavi v garažo.

Tovrstne zbiralnike uporabljajo tudi večji porabniki, kot so pralnice, gostilne in hoteli, saj se investicija hitro povrne. Družinski zbiralniki deževnice so veliko manjši, podobni so malim komunalnim čistilnim napravam. »Poznamo tudi nadzemeljske zbiralnike, vendar so ti običajno manjši. Shranijo med 300 in dva tisoč litri deževnice, uporabljamo jih za zalivanje vrta,« pove Skubic. Če smo včasih deževnico zbirali v grdih sodih, so danes ti rezervoarji lep dodatek vrta.