Dr. Natalija Evdakova / Foto: Gorazd Kavčič

Melanom je ozdravljiv, a le, če je izrezan pravočasno

Nezadostna zaščita pred UV-žarki povzroča poškodbe kože, tudi maligni melanom – kožni rak, ki ga je v zadnjih letih vse več tudi v Sloveniji. Zato dermatologi opozarjajo na pomen zadostne zaščite pred soncem in obvezno, redno samopregledovanje kožnih znamenj.

Daljši in vse toplejši dnevi hote ali nehote prinašajo tudi večjo izpostav­ljenost soncu in skrb za zaščito. A s kremami z UV-faktorji se večina navadno maže le poleti na morju, v kopalkah. »UV žarkov bi se morali izogibati, ker je melanom zahrbtna bolezen, diagnosticiranje malignih melanomov pa zelo zahtevno. Zato vedno poudarjam pomen obveznega samoopazovanja znamenj, saj ta na koži nenehno nastajajo, med njimi pa lahko vznikne tudi melanom,« je uvodoma poudarila Natalija Evdakova, dr. med. spec. dermatovenerologinja, ki svoje delo že osem let opravlja v ambulanti Zdravstvenega doma Kranj, od septembra dalje kot zasebna zdravnica s koncesijo. Povprašali smo jo, kako se zaščititi, kako melanom prepoznati in na kaj vse moramo biti pozorni.

Kako, kdaj in zakaj bi se morali pravilno zaščititi pred soncem?

»Na zaščito pred UV-žarki moramo skrbeti ne le na morju, pač pa tudi v hribih, pri delu na vrtu, skratka pri vseh dejavnostih, kjer smo izpostavljeni soncu. Poleg zaščitnih faktorjev je treba uporabljati tudi zaščitna oblačila iz lahkih in gostih tkanin, z dolgimi rokavi in hlačnicami, ter očala in pokrivala. Med 11. in 16. uro se sončnim žarkom še posebej izogibajmo in takrat se raje zadržujmo v senci.«

Kakšne posledice prinaša prekomerna izpostavljenost soncu?

»Prekomerno sončenje zaradi škodljivega sevanja povzroča poškodbe kože, ki se lahko pokažejo kot takojšnja sončna opeklina ali pa so vidne kasneje kot pozne škodljive posledice, npr. rak kože, pospešeno staranje kože, siva mrena … Obstajajo tri vrste kožnega raka: bazocelularni karcinom, spinocelularni karcinom in maligni melanom. Prav sled­nji je najhujša oblika kožnega raka, ki v zadnjih letih strmo narašča po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Melanom – maligni tumor kožnih celic melanocitov – je tudi glavni razlog smrti, povezanih s kožnim rakom. Velika večina melanomov pa je povezana prav z izpostavljanjem sončnim žarkom; tudi v otroštvu ali če nam je sonce na koži povzročilo opekline.«

Kako lahko melanom prepoznamo sami doma oz. kdaj je treba k zdravniku?

»Najpomembnejše opozorilo, da se na naši koži nekaj dogaja, je spreminjanje znamenja – v obliki, barvi, strukturi … Veliko večino melanomov namreč odkrijejo bolniki, ki sami opazijo, da se nekaj dogaja. Melanom sicer na koži večinoma nastane na novo. Pozorni moramo postati, če se znamenje na koži vztrajno povečuje, še posebej če zraste v premer večji od šestih milimetrov, če spreminja bravo, strukturo ali če srbi, krvavi, boli …«

Kateri so še največji dejavniki za nastanek melanoma?

»Pozitivna družinska anamneza (podobna bolezen pri ožjem sorodniku), število pigmentnih znamenj (več kot petdeset, še posebej več kot sto), atipična znamenja s premerom, večjim od šestih milimetrov, ki imajo nepravilne robove in neenakomerno pigmentacijo, kožna znamenja, večja od 1,5 centimetra, preboleli melanom, čezmerna izpostavljenost UV-žarkom; sončne opekline z mehurji, predvsem v mladosti, redno izpostavljanje UV-žarkom v solarijih do tridesetega leta starosti, nemelanomski kožni rak, starost, imunosupresivna stanja in genetske motnje. Večja nevarnost za melanom je tudi pri ljudeh s svetlo poltjo, ki težko porjavi, pri rdečelasih, svetlolasih in modrookih ljudeh.«

Kakšno je zdravljenje v primeru melanoma?

»Melanom v začetni fazi se zdravi z ekscizijo, temu sledi široka ekscizija, nato pa – odvisno od histološkega izvida – po potrebi biopsija prve drenažne bezgavke in adjuvantno zdravljenje z interferonom, kar pomeni, da bolnika napotimo na onkološki inštitut, kjer nadaljuje zdravljenje z radioterapijo, kemoterapijo, biološkimi zdravili. Maligni melanom je ozdravljiv, če je izrezan pravočasno! Velika večina ljudi, pri katerih melanom odkrijemo in zdravimo v zgodnjem stadiju, ima veliko možnost ozdravitve.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / nedelja, 11. september 2011 / 07:00

Povej, kaj sanjaš

»Bolj kot o sanjah bi želela vprašati o "občutku", ki se mi zgodi nekje med sanjami in budnim stanjem. Pogosto se mi namreč dogaja, da sanjam oziroma bolj pravilno »začutim«, da se me nekdo do...

Objavljeno na isti dan


Kranj / sreda, 8. junij 2016 / 23:54

Obljubljeno parkirišče vendarle bo

Kranj – Že prejšnji kranjski župan Mohor Bogataj je slovesno odprl začetek gradnje novih prepotrebnih parkirišč v Šorlijevem naselju, ob Osnovni šoli Simona Jenka. Delavci so gradbišče ogradili, ko...

Gospodarstvo / sreda, 8. junij 2016 / 23:46

Nižanje davkov ni možno

Finančni minister Dušan Mramor je na forumu malega gospodarstva na Bledu povedal, da do leta 2020, ko je treba odpraviti proračunski primanjkljaj, ni možno nižati ali odpravljati davkov.

Šenčur / sreda, 8. junij 2016 / 23:43

Videonadzor nad zabojniki

Šenčur – Pri pokopališču v Šenčurju, kjer je več zabojnikov za odlaganje odpadkov, že nekaj časa opažajo, da je odpadkov vse več in da se ne odlagajo pravilno. Vanje namreč nekdo odlaga odpadke v č...

Škofja Loka / sreda, 8. junij 2016 / 23:42

Predstavitev nove številke Loških razgledov

Škofja Loka – Muzejsko društvo Škofja Loka bo v četrtek ob 19.30 v Sokolskem domu pripravilo predstavitev nove številke Loških razgledov. Vsebino nove številke bo predstavila urednica Marija Lebar....

Kronika / sreda, 8. junij 2016 / 23:39

Večina poletov za nujno medicinsko pomoč

Brnik – Dežurna helikopterska posadka Slovenske vojske na Brniku je maja v reševalnih akcijah posredovala 28-krat, od tega je 23-krat poskrbela za helikoptersko nujno medicinsko pomoč in 5-krat pom...