Dr. Natalija Evdakova / Foto: Gorazd Kavčič

Melanom je ozdravljiv, a le, če je izrezan pravočasno

Nezadostna zaščita pred UV-žarki povzroča poškodbe kože, tudi maligni melanom – kožni rak, ki ga je v zadnjih letih vse več tudi v Sloveniji. Zato dermatologi opozarjajo na pomen zadostne zaščite pred soncem in obvezno, redno samopregledovanje kožnih znamenj.

Daljši in vse toplejši dnevi hote ali nehote prinašajo tudi večjo izpostav­ljenost soncu in skrb za zaščito. A s kremami z UV-faktorji se večina navadno maže le poleti na morju, v kopalkah. »UV žarkov bi se morali izogibati, ker je melanom zahrbtna bolezen, diagnosticiranje malignih melanomov pa zelo zahtevno. Zato vedno poudarjam pomen obveznega samoopazovanja znamenj, saj ta na koži nenehno nastajajo, med njimi pa lahko vznikne tudi melanom,« je uvodoma poudarila Natalija Evdakova, dr. med. spec. dermatovenerologinja, ki svoje delo že osem let opravlja v ambulanti Zdravstvenega doma Kranj, od septembra dalje kot zasebna zdravnica s koncesijo. Povprašali smo jo, kako se zaščititi, kako melanom prepoznati in na kaj vse moramo biti pozorni.

Kako, kdaj in zakaj bi se morali pravilno zaščititi pred soncem?

»Na zaščito pred UV-žarki moramo skrbeti ne le na morju, pač pa tudi v hribih, pri delu na vrtu, skratka pri vseh dejavnostih, kjer smo izpostavljeni soncu. Poleg zaščitnih faktorjev je treba uporabljati tudi zaščitna oblačila iz lahkih in gostih tkanin, z dolgimi rokavi in hlačnicami, ter očala in pokrivala. Med 11. in 16. uro se sončnim žarkom še posebej izogibajmo in takrat se raje zadržujmo v senci.«

Kakšne posledice prinaša prekomerna izpostavljenost soncu?

»Prekomerno sončenje zaradi škodljivega sevanja povzroča poškodbe kože, ki se lahko pokažejo kot takojšnja sončna opeklina ali pa so vidne kasneje kot pozne škodljive posledice, npr. rak kože, pospešeno staranje kože, siva mrena … Obstajajo tri vrste kožnega raka: bazocelularni karcinom, spinocelularni karcinom in maligni melanom. Prav sled­nji je najhujša oblika kožnega raka, ki v zadnjih letih strmo narašča po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Melanom – maligni tumor kožnih celic melanocitov – je tudi glavni razlog smrti, povezanih s kožnim rakom. Velika večina melanomov pa je povezana prav z izpostavljanjem sončnim žarkom; tudi v otroštvu ali če nam je sonce na koži povzročilo opekline.«

Kako lahko melanom prepoznamo sami doma oz. kdaj je treba k zdravniku?

»Najpomembnejše opozorilo, da se na naši koži nekaj dogaja, je spreminjanje znamenja – v obliki, barvi, strukturi … Veliko večino melanomov namreč odkrijejo bolniki, ki sami opazijo, da se nekaj dogaja. Melanom sicer na koži večinoma nastane na novo. Pozorni moramo postati, če se znamenje na koži vztrajno povečuje, še posebej če zraste v premer večji od šestih milimetrov, če spreminja bravo, strukturo ali če srbi, krvavi, boli …«

Kateri so še največji dejavniki za nastanek melanoma?

»Pozitivna družinska anamneza (podobna bolezen pri ožjem sorodniku), število pigmentnih znamenj (več kot petdeset, še posebej več kot sto), atipična znamenja s premerom, večjim od šestih milimetrov, ki imajo nepravilne robove in neenakomerno pigmentacijo, kožna znamenja, večja od 1,5 centimetra, preboleli melanom, čezmerna izpostavljenost UV-žarkom; sončne opekline z mehurji, predvsem v mladosti, redno izpostavljanje UV-žarkom v solarijih do tridesetega leta starosti, nemelanomski kožni rak, starost, imunosupresivna stanja in genetske motnje. Večja nevarnost za melanom je tudi pri ljudeh s svetlo poltjo, ki težko porjavi, pri rdečelasih, svetlolasih in modrookih ljudeh.«

Kakšno je zdravljenje v primeru melanoma?

»Melanom v začetni fazi se zdravi z ekscizijo, temu sledi široka ekscizija, nato pa – odvisno od histološkega izvida – po potrebi biopsija prve drenažne bezgavke in adjuvantno zdravljenje z interferonom, kar pomeni, da bolnika napotimo na onkološki inštitut, kjer nadaljuje zdravljenje z radioterapijo, kemoterapijo, biološkimi zdravili. Maligni melanom je ozdravljiv, če je izrezan pravočasno! Velika večina ljudi, pri katerih melanom odkrijemo in zdravimo v zgodnjem stadiju, ima veliko možnost ozdravitve.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 6. avgust 2017 / 07:42

Stik z bolniki prek telemedicine

»Če imaš raka, vsak dan nekaj pomeni,« opozarja direktor Klinike Golnik Matjaž Fležar, ki je nekaj njihovim bolnikom z rakom želel zagotoviti preiskavo PET-CT v tujini, če se v sprejemljivem roku to n...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / četrtek, 1. september 2022 / 16:46

Priložnost za izmenjavo dobrih praks

Enainpetdeseto srečanje turističnih delavcev Gorenjske je v Zgornje Rute privabilo mnoge člane turističnih društev, ki so ob prijetnem kulturnem programu izkoristili čas za druženje in izmenjavo izkuš...

Kranj / četrtek, 1. september 2022 / 16:43

Energijska točka ni na grobišču

Zemeljska energijska točka nasproti železniške postaje v Kranju ne stoji na območju nekdanjega grobišča, so na zastavljeno svetniško vprašanje odgovorili s kranjske občine.

Kranjska Gora / četrtek, 1. september 2022 / 16:26

Grbinasti travniki so prava redkost

Zgornja Radovna – Okoli dvajset predstavnikov javnega zavoda Triglavski narodni park (TNP) je pred dnevi opravilo košnjo grbinastega travnika v bližini Pocarjeve domačije v Zgornji Radovni...

Železniki / četrtek, 1. september 2022 / 15:51

Nadaljujejo sanacijo brežine

Začela se je druga faza sanacije strme brežine nad naseljem Na plavžu v Železnikih. Dela bodo zaradi težje dostopnosti terena in helikopterske montaže zahtevna.

Kamnik / četrtek, 1. september 2022 / 15:48

Vrti, vrti se kolo

Prireditveni šotor nasproti Term Snovik je gostil tradicionalno dvodnevno etnološko prireditev, ki jo organizira Turistično društvo (TD) Tuhinjska dolina. Letos so jo poimenovali Vrti, vrti se kolo.