Dr. Natalija Evdakova / Foto: Gorazd Kavčič

Melanom je ozdravljiv, a le, če je izrezan pravočasno

Nezadostna zaščita pred UV-žarki povzroča poškodbe kože, tudi maligni melanom – kožni rak, ki ga je v zadnjih letih vse več tudi v Sloveniji. Zato dermatologi opozarjajo na pomen zadostne zaščite pred soncem in obvezno, redno samopregledovanje kožnih znamenj.

Daljši in vse toplejši dnevi hote ali nehote prinašajo tudi večjo izpostav­ljenost soncu in skrb za zaščito. A s kremami z UV-faktorji se večina navadno maže le poleti na morju, v kopalkah. »UV žarkov bi se morali izogibati, ker je melanom zahrbtna bolezen, diagnosticiranje malignih melanomov pa zelo zahtevno. Zato vedno poudarjam pomen obveznega samoopazovanja znamenj, saj ta na koži nenehno nastajajo, med njimi pa lahko vznikne tudi melanom,« je uvodoma poudarila Natalija Evdakova, dr. med. spec. dermatovenerologinja, ki svoje delo že osem let opravlja v ambulanti Zdravstvenega doma Kranj, od septembra dalje kot zasebna zdravnica s koncesijo. Povprašali smo jo, kako se zaščititi, kako melanom prepoznati in na kaj vse moramo biti pozorni.

Kako, kdaj in zakaj bi se morali pravilno zaščititi pred soncem?

»Na zaščito pred UV-žarki moramo skrbeti ne le na morju, pač pa tudi v hribih, pri delu na vrtu, skratka pri vseh dejavnostih, kjer smo izpostavljeni soncu. Poleg zaščitnih faktorjev je treba uporabljati tudi zaščitna oblačila iz lahkih in gostih tkanin, z dolgimi rokavi in hlačnicami, ter očala in pokrivala. Med 11. in 16. uro se sončnim žarkom še posebej izogibajmo in takrat se raje zadržujmo v senci.«

Kakšne posledice prinaša prekomerna izpostavljenost soncu?

»Prekomerno sončenje zaradi škodljivega sevanja povzroča poškodbe kože, ki se lahko pokažejo kot takojšnja sončna opeklina ali pa so vidne kasneje kot pozne škodljive posledice, npr. rak kože, pospešeno staranje kože, siva mrena … Obstajajo tri vrste kožnega raka: bazocelularni karcinom, spinocelularni karcinom in maligni melanom. Prav sled­nji je najhujša oblika kožnega raka, ki v zadnjih letih strmo narašča po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Melanom – maligni tumor kožnih celic melanocitov – je tudi glavni razlog smrti, povezanih s kožnim rakom. Velika večina melanomov pa je povezana prav z izpostavljanjem sončnim žarkom; tudi v otroštvu ali če nam je sonce na koži povzročilo opekline.«

Kako lahko melanom prepoznamo sami doma oz. kdaj je treba k zdravniku?

»Najpomembnejše opozorilo, da se na naši koži nekaj dogaja, je spreminjanje znamenja – v obliki, barvi, strukturi … Veliko večino melanomov namreč odkrijejo bolniki, ki sami opazijo, da se nekaj dogaja. Melanom sicer na koži večinoma nastane na novo. Pozorni moramo postati, če se znamenje na koži vztrajno povečuje, še posebej če zraste v premer večji od šestih milimetrov, če spreminja bravo, strukturo ali če srbi, krvavi, boli …«

Kateri so še največji dejavniki za nastanek melanoma?

»Pozitivna družinska anamneza (podobna bolezen pri ožjem sorodniku), število pigmentnih znamenj (več kot petdeset, še posebej več kot sto), atipična znamenja s premerom, večjim od šestih milimetrov, ki imajo nepravilne robove in neenakomerno pigmentacijo, kožna znamenja, večja od 1,5 centimetra, preboleli melanom, čezmerna izpostavljenost UV-žarkom; sončne opekline z mehurji, predvsem v mladosti, redno izpostavljanje UV-žarkom v solarijih do tridesetega leta starosti, nemelanomski kožni rak, starost, imunosupresivna stanja in genetske motnje. Večja nevarnost za melanom je tudi pri ljudeh s svetlo poltjo, ki težko porjavi, pri rdečelasih, svetlolasih in modrookih ljudeh.«

Kakšno je zdravljenje v primeru melanoma?

»Melanom v začetni fazi se zdravi z ekscizijo, temu sledi široka ekscizija, nato pa – odvisno od histološkega izvida – po potrebi biopsija prve drenažne bezgavke in adjuvantno zdravljenje z interferonom, kar pomeni, da bolnika napotimo na onkološki inštitut, kjer nadaljuje zdravljenje z radioterapijo, kemoterapijo, biološkimi zdravili. Maligni melanom je ozdravljiv, če je izrezan pravočasno! Velika večina ljudi, pri katerih melanom odkrijemo in zdravimo v zgodnjem stadiju, ima veliko možnost ozdravitve.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / / 14:47

Pet desetletij lokostrelske pustolovščine

Marjan Podržaj iz Šenčurja je zagotovo med našimi najbolj znanimi lokostrelci, poleg nastopov na tekmovanjih pa je v zadnjih petdesetih letih za razvoj lokostrelstva poskrbel tudi kot trener, funkcion...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 26. januar 2009 / 07:00

Kadar se zasliši čisto tiha tišina

Brez suhe klobase na mršav petek v korak z nagajivim soncem proti sedlu Suha (in brez suhih rokavic, ki so ostale pozabljene doma).

Zanimivosti / ponedeljek, 26. januar 2009 / 07:00

Do cerkve po Merkurjevi poti

S Placa do cerkve v Kropi po novem vodi obnovljena pot. Ureditev je predlagal Bine Kordež, finančno pa so jo podprli v Merkurju.

Zanimivosti / ponedeljek, 26. januar 2009 / 07:00

Pevska pot Mance Izmajlove

Študentka odkrije, da njeno pravo ni tisto pravo, odloži juridične učbenike in se odloči za odrske in koncertne deske. Iz rodnih Lesc v London, spet v Lesce, nato v Moskvo in spet v Lesce ...

Šport / ponedeljek, 26. januar 2009 / 07:00

Želje in volje mu ne manjka

Še ne 16-letni Nik Peternel je trenutno eden najbolj obetavnih članov Smučarskega kluba Radovljica

Kultura / ponedeljek, 26. januar 2009 / 07:00

Rad imam besedne igre

V Farnem kulturnem društvu Koroška Bela so pred novim letom premierno uprizorili komedijo Vaje v slogu Raymonda Queneauja. Režiral jo je "prvi sosed" društva, dramski igralec in režiser Gregor Čušin....