Dr. Natalija Evdakova / Foto: Gorazd Kavčič

Melanom je ozdravljiv, a le, če je izrezan pravočasno

Nezadostna zaščita pred UV-žarki povzroča poškodbe kože, tudi maligni melanom – kožni rak, ki ga je v zadnjih letih vse več tudi v Sloveniji. Zato dermatologi opozarjajo na pomen zadostne zaščite pred soncem in obvezno, redno samopregledovanje kožnih znamenj.

Daljši in vse toplejši dnevi hote ali nehote prinašajo tudi večjo izpostav­ljenost soncu in skrb za zaščito. A s kremami z UV-faktorji se večina navadno maže le poleti na morju, v kopalkah. »UV žarkov bi se morali izogibati, ker je melanom zahrbtna bolezen, diagnosticiranje malignih melanomov pa zelo zahtevno. Zato vedno poudarjam pomen obveznega samoopazovanja znamenj, saj ta na koži nenehno nastajajo, med njimi pa lahko vznikne tudi melanom,« je uvodoma poudarila Natalija Evdakova, dr. med. spec. dermatovenerologinja, ki svoje delo že osem let opravlja v ambulanti Zdravstvenega doma Kranj, od septembra dalje kot zasebna zdravnica s koncesijo. Povprašali smo jo, kako se zaščititi, kako melanom prepoznati in na kaj vse moramo biti pozorni.

Kako, kdaj in zakaj bi se morali pravilno zaščititi pred soncem?

»Na zaščito pred UV-žarki moramo skrbeti ne le na morju, pač pa tudi v hribih, pri delu na vrtu, skratka pri vseh dejavnostih, kjer smo izpostavljeni soncu. Poleg zaščitnih faktorjev je treba uporabljati tudi zaščitna oblačila iz lahkih in gostih tkanin, z dolgimi rokavi in hlačnicami, ter očala in pokrivala. Med 11. in 16. uro se sončnim žarkom še posebej izogibajmo in takrat se raje zadržujmo v senci.«

Kakšne posledice prinaša prekomerna izpostavljenost soncu?

»Prekomerno sončenje zaradi škodljivega sevanja povzroča poškodbe kože, ki se lahko pokažejo kot takojšnja sončna opeklina ali pa so vidne kasneje kot pozne škodljive posledice, npr. rak kože, pospešeno staranje kože, siva mrena … Obstajajo tri vrste kožnega raka: bazocelularni karcinom, spinocelularni karcinom in maligni melanom. Prav sled­nji je najhujša oblika kožnega raka, ki v zadnjih letih strmo narašča po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Melanom – maligni tumor kožnih celic melanocitov – je tudi glavni razlog smrti, povezanih s kožnim rakom. Velika večina melanomov pa je povezana prav z izpostavljanjem sončnim žarkom; tudi v otroštvu ali če nam je sonce na koži povzročilo opekline.«

Kako lahko melanom prepoznamo sami doma oz. kdaj je treba k zdravniku?

»Najpomembnejše opozorilo, da se na naši koži nekaj dogaja, je spreminjanje znamenja – v obliki, barvi, strukturi … Veliko večino melanomov namreč odkrijejo bolniki, ki sami opazijo, da se nekaj dogaja. Melanom sicer na koži večinoma nastane na novo. Pozorni moramo postati, če se znamenje na koži vztrajno povečuje, še posebej če zraste v premer večji od šestih milimetrov, če spreminja bravo, strukturo ali če srbi, krvavi, boli …«

Kateri so še največji dejavniki za nastanek melanoma?

»Pozitivna družinska anamneza (podobna bolezen pri ožjem sorodniku), število pigmentnih znamenj (več kot petdeset, še posebej več kot sto), atipična znamenja s premerom, večjim od šestih milimetrov, ki imajo nepravilne robove in neenakomerno pigmentacijo, kožna znamenja, večja od 1,5 centimetra, preboleli melanom, čezmerna izpostavljenost UV-žarkom; sončne opekline z mehurji, predvsem v mladosti, redno izpostavljanje UV-žarkom v solarijih do tridesetega leta starosti, nemelanomski kožni rak, starost, imunosupresivna stanja in genetske motnje. Večja nevarnost za melanom je tudi pri ljudeh s svetlo poltjo, ki težko porjavi, pri rdečelasih, svetlolasih in modrookih ljudeh.«

Kakšno je zdravljenje v primeru melanoma?

»Melanom v začetni fazi se zdravi z ekscizijo, temu sledi široka ekscizija, nato pa – odvisno od histološkega izvida – po potrebi biopsija prve drenažne bezgavke in adjuvantno zdravljenje z interferonom, kar pomeni, da bolnika napotimo na onkološki inštitut, kjer nadaljuje zdravljenje z radioterapijo, kemoterapijo, biološkimi zdravili. Maligni melanom je ozdravljiv, če je izrezan pravočasno! Velika večina ljudi, pri katerih melanom odkrijemo in zdravimo v zgodnjem stadiju, ima veliko možnost ozdravitve.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / sreda, 17. januar 2024 / 15:10

V spomin: Alojz Štirn, slikar (1937–2023)

Decembra lani so na pokopališču v Predosljah pokopali Alojza Štirna iz Britofa. Rodil se je 10. decembra leta 1937 v Pristavi pri Tržiču. Po osnovni šoli je končal tekstilno šolo v Kranju...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / sreda, 3. februar 2016 / 15:57

Prikaz in doživetje novih tehnologij

V podjetju Iskratel so prejšnji torek odprli poslovno-referenčni center, ki je edini tovrstni center v Evropi in predstavlja najsodobnejše središče povezovanja gospodarskega okolja in tehnologij.

GG Plus / sreda, 3. februar 2016 / 15:55

Parna lepotica dobila družbo

Pred dvema tednoma je minilo petdeset let od ukinitve železniške proge Kranj–Tržič. Progo so slovesno odprli daljnega leta 1908, šestega julija. Takrat so s cesarske ceste Kranj–Tržič umaknili poštni...

Kronika / sreda, 3. februar 2016 / 15:54

Na sodišču prodaja znamke LTH

Nekdanji direktor Loških tovarn hladilnikov Miloš Kodre na predobravnavnem naroku ni priznal, da bi s prodajo blagovne znamke LTH zlorabil položaj in oškodoval upnike.

Kultura / sreda, 3. februar 2016 / 15:53

Od Hlapcev do Evrope

Zanimiv izbor predstav v tekmovalni in spremljevalni program letošnjega 46. tedna slovenske drame selektorja Gregorja Butale obeta raznolike in aktualne festivalske dni.

Slovenija / sreda, 3. februar 2016 / 15:23

Anton Vovk, prezrt slovenski škof

Ob obletnici zažiga gorenjskega rojaka iz Vrbe škofa Antona Vovka leta 1952 na novomeški železniški postaji je izšla knjiga njegovih misli. Škof Vovk je od leta 1999 dalje kandidat za blaženega.