Dr. Natalija Evdakova / Foto: Gorazd Kavčič

Melanom je ozdravljiv, a le, če je izrezan pravočasno

Nezadostna zaščita pred UV-žarki povzroča poškodbe kože, tudi maligni melanom – kožni rak, ki ga je v zadnjih letih vse več tudi v Sloveniji. Zato dermatologi opozarjajo na pomen zadostne zaščite pred soncem in obvezno, redno samopregledovanje kožnih znamenj.

Daljši in vse toplejši dnevi hote ali nehote prinašajo tudi večjo izpostav­ljenost soncu in skrb za zaščito. A s kremami z UV-faktorji se večina navadno maže le poleti na morju, v kopalkah. »UV žarkov bi se morali izogibati, ker je melanom zahrbtna bolezen, diagnosticiranje malignih melanomov pa zelo zahtevno. Zato vedno poudarjam pomen obveznega samoopazovanja znamenj, saj ta na koži nenehno nastajajo, med njimi pa lahko vznikne tudi melanom,« je uvodoma poudarila Natalija Evdakova, dr. med. spec. dermatovenerologinja, ki svoje delo že osem let opravlja v ambulanti Zdravstvenega doma Kranj, od septembra dalje kot zasebna zdravnica s koncesijo. Povprašali smo jo, kako se zaščititi, kako melanom prepoznati in na kaj vse moramo biti pozorni.

Kako, kdaj in zakaj bi se morali pravilno zaščititi pred soncem?

»Na zaščito pred UV-žarki moramo skrbeti ne le na morju, pač pa tudi v hribih, pri delu na vrtu, skratka pri vseh dejavnostih, kjer smo izpostavljeni soncu. Poleg zaščitnih faktorjev je treba uporabljati tudi zaščitna oblačila iz lahkih in gostih tkanin, z dolgimi rokavi in hlačnicami, ter očala in pokrivala. Med 11. in 16. uro se sončnim žarkom še posebej izogibajmo in takrat se raje zadržujmo v senci.«

Kakšne posledice prinaša prekomerna izpostavljenost soncu?

»Prekomerno sončenje zaradi škodljivega sevanja povzroča poškodbe kože, ki se lahko pokažejo kot takojšnja sončna opeklina ali pa so vidne kasneje kot pozne škodljive posledice, npr. rak kože, pospešeno staranje kože, siva mrena … Obstajajo tri vrste kožnega raka: bazocelularni karcinom, spinocelularni karcinom in maligni melanom. Prav sled­nji je najhujša oblika kožnega raka, ki v zadnjih letih strmo narašča po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Melanom – maligni tumor kožnih celic melanocitov – je tudi glavni razlog smrti, povezanih s kožnim rakom. Velika večina melanomov pa je povezana prav z izpostavljanjem sončnim žarkom; tudi v otroštvu ali če nam je sonce na koži povzročilo opekline.«

Kako lahko melanom prepoznamo sami doma oz. kdaj je treba k zdravniku?

»Najpomembnejše opozorilo, da se na naši koži nekaj dogaja, je spreminjanje znamenja – v obliki, barvi, strukturi … Veliko večino melanomov namreč odkrijejo bolniki, ki sami opazijo, da se nekaj dogaja. Melanom sicer na koži večinoma nastane na novo. Pozorni moramo postati, če se znamenje na koži vztrajno povečuje, še posebej če zraste v premer večji od šestih milimetrov, če spreminja bravo, strukturo ali če srbi, krvavi, boli …«

Kateri so še največji dejavniki za nastanek melanoma?

»Pozitivna družinska anamneza (podobna bolezen pri ožjem sorodniku), število pigmentnih znamenj (več kot petdeset, še posebej več kot sto), atipična znamenja s premerom, večjim od šestih milimetrov, ki imajo nepravilne robove in neenakomerno pigmentacijo, kožna znamenja, večja od 1,5 centimetra, preboleli melanom, čezmerna izpostavljenost UV-žarkom; sončne opekline z mehurji, predvsem v mladosti, redno izpostavljanje UV-žarkom v solarijih do tridesetega leta starosti, nemelanomski kožni rak, starost, imunosupresivna stanja in genetske motnje. Večja nevarnost za melanom je tudi pri ljudeh s svetlo poltjo, ki težko porjavi, pri rdečelasih, svetlolasih in modrookih ljudeh.«

Kakšno je zdravljenje v primeru melanoma?

»Melanom v začetni fazi se zdravi z ekscizijo, temu sledi široka ekscizija, nato pa – odvisno od histološkega izvida – po potrebi biopsija prve drenažne bezgavke in adjuvantno zdravljenje z interferonom, kar pomeni, da bolnika napotimo na onkološki inštitut, kjer nadaljuje zdravljenje z radioterapijo, kemoterapijo, biološkimi zdravili. Maligni melanom je ozdravljiv, če je izrezan pravočasno! Velika večina ljudi, pri katerih melanom odkrijemo in zdravimo v zgodnjem stadiju, ima veliko možnost ozdravitve.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / petek, 4. november 2011 / 07:00

Gorenjski glas

Gorenjski glas, 4. november 2011, št. 88

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sobota, 14. november 2020 / 19:44

Umrl je izumitelj Peter Florjančič

V 102. letu starosti je danes ponoči umrl slovenski izumitelj Peter Florjančič, so za spletni portal Siol potrdili na Občini Bled. Florjančič je patentiral okoli 400 izumov, do faze proizvodnje jih je...

Gorenjska / sobota, 14. november 2020 / 19:28

Beovićeva: Ne moremo še govoriti o vrhu epidemije, nekaj časa je še pričakovati večanje števila hospitaliziranih

Infektologinja Bojana Beović ob zadnjih podatkih o potrjenih okužbah s koronavirusom in bolnikih s covidom-19 ocenjuje, da še ne moremo govoriti o vrhu epidemije. Ker se krivulja lahko v vsakem trenut...

Gorenjska / sobota, 14. november 2020 / 19:23

Umrl scenograf Tone Mlakar

V 100. letu starosti je umrl slovenski arhitekt, fotograf in scenograf Tone Mlakar, so danes sporočili iz Slovenskega filmskega centra. Mlakar je kot scenograf med drugim sodeloval pri nastajanju prve...

GG Plus / sobota, 14. november 2020 / 18:05

Čebelarijo že več kot dvesto let

V družini Koncilia iz Soteske neprekinjeno čebelarijo že od leta 1800. Družinsko kroniko, povezano s čebelarjenjem, je zbral danes 85-letni Franc Koncilia, ki je sam čebelar že od svojega četrtega let...

Šenčur / sobota, 14. november 2020 / 17:47

Na Lužah postavili igrala

Luže – Čeprav je trenutno druženje skupin na javnih površinah omejeno, so se krajani na Lužah zelo razveselili novih igral, postavljenih pri vaškem gasilskem domu. Veselijo se že, da se bodo tam la...