Kordež: kazen mora biti vzgojna

Na višjem sodišču je nekdanje vodstvo Merkurja predstavilo razloge za pritožbo na septembrsko sodbo, v kateri so jim bile zaradi zlorabe položaja dosojene zaporne kazni.

Ljubljana - Višje sodišče v Ljubljani je v sredo obravnavalo pritožbe nekdanjega vodstva Merkurja nad sodbo okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je nekdanjega prvega moža nakelske družbe Bineta Kordeža, njegova sodelavca Janjo Krašovec in Milana Jelovčana ter nekdanjega direktorja podjetja Kograd Igem Ota Brgleza zaradi zlorabe položaja in pomoči pri kaznivem dejanju obsodilo na zaporne kazni. »Zakaj bi šli zavestno v kaznivo dejanje in nekaj kradli, kakor zadevo razume javnost, če smo pa imeli možnost popolnoma legalnega izplačila dividend,« je Kordež pred senatom višjih sodnikov ponovil že znane argumente. Vsi obtoženi so v pritožbah predlagali oprostitev ali vsaj razveljavitev sodbe in ponovno sojenje. Pritožilo se je tudi tožilstvo, ki meni, da bi moral biti Kordež ostreje kaznovan. Odločitev višjega sodišča bo sicer vsem strankam sporočena preko prvostopenjskega sodišča.

Okrožno sodišče v Ljubljani je septembra lani razsodilo, da so Kordež in soobtoženi z verižno preprodajo Trgovskega centra Primskovo v Kranju v letih 2008 in 2009 Merkur oškodovali za devet milijonov evrov. Kordeža je zato spoznalo za krivega zlorabe položaja in ponareditve poslovnih listin ter mu prisodilo pet let zaporne kazni, plačati mora tudi 39.504 evrov denarne kazni. Istega kaznivega dejanja ali pomoči pri njem so bili spoznani tudi Jelovčan, Krašovčeva in Brglez.

Jelovčanu so prisodili dve leti zapora in 19.943 evrov denarne kazni, Krašovčevi in Brglezu pa po leto in pol zapora in po 16.460 evrov denarne kazni. Obsojeni morajo Merkurju vrniti tudi dobrih devet milijonov evrov povzročene škode. Koroško podjetje Kograd Igem mora zaradi sodelovanja v sporni preprodaji trgovskega centra Primskovo plačati sto tisoč evrov. Sodni postopek zoper Marto Bertoncelj, nekdanjo direktorica Merfina, so zaradi njene hude poškodbe izločili in ga vodijo posebej.

Nekdanji prvi mož Merkurja je pritožbo utemeljil v treh točkah. Poudaril je, da s prodajo trgovskega centra Primskovo (in tudi od celotnega prevzema Merkurja) ni imel nobene premoženjske koristi. »Nikoli nisem dobil ničesar izplačano, sem tudi eden redkih, ki je za potrebe prevzema zastavil celotno svoje premoženje, ki sem ga ustvaril tridesetih letih uspešnega dela,« je dejal Kordež. Ponovil je tudi razlago, da bi si v obravnavanem obdobju, ko je bil Merkur še na višku uspešnosti, Merfin pa je bil njegov edini lastnik, zlahka izplačali za deset milijonov dividend iz več kot sto milijonov evrov bilančnega dobička, vendar so zaradi velike medijske pozornosti poiskali drug način za izplačilo desetih milijonov, za katere pa so že od vsega začetka imeli namen, da jih Merkurju ob primernem času vrnejo. Prav tako je zanikal, da je šlo pri tej prodaji za fiktivni posel, saj so pridobili konkretno ponudbo banke, a se posel zaradi splošne gospodarske krize ni uresničil. Obregnil se je tudi ob dosojeno kazen, še posebej glede vračila devetih milijonov evrov. »Kazen bi morala biti vzgojna in realno izvedljiva,« je dejal. Njegov zagovornik Janez Hočevar je pristavil, da je bil Kordež obsojen, ne da bi tožilstvo sodišču navedlo konkrentne določbe zakona o gospodarskih družbah, ki naj bi jih prekršil, na podlagi katerih mu sploh očitajo zlorabo položaja.

Hočevarjevim navedbam so se pridružili tudi drugi zagovorniki obtoženih in navajali, da njihove stranke niso mogle storiti kaznivega dejanja z direktnim naklepom, saj sploh niso vedele, da sodelujejo pri izvršitvi kaznivega dejanja. Jelovčanov odvetnik Veljko Jan je problematiziral tudi stališče prvostopenjskega sodišča, da je bil pri njegovi stranki izkazan direktni naklep, po drugi strani pa mu je očitalo malomarnost pri podpisovanju pogodb. Odvetnica Krašovčeve Darja Roblek pa je predlagala, naj višje sodišče ugotovi, ali je bil Merkur na presečni datum 29. junij 2009 dejansko oškodovan, saj je imel tedaj že v lasti trgovski center Primskovo in ni plačal nobene kupnine. »Nikjer ni izkazano, da je imel Merfin na ta dan kakršnokoli premoženjsko korist od tega posla,« je dejala.

Višji državni tožilec Harij Furlan je v obrazložitvi pritožbe povedal, da si Bine Kordež zasluži višjo kazen, saj je bil idejni vodja, pobudnik in koordinator sporne verižne preprodaje trgovskega centra, z njo pa se je tudi finančno okoristil.