Povečujejo odstrel jelenjadi, divjih prašičev in sivih vran

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / nedelja, 5. maj 2013 / 06:00

V Gorenjskem lovsko upravljavskem območju načrtujejo letos odvzem 720 jelenjadi, 260 divjih prašičev in 2300 sivih vran.

Kranj - Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je sredi aprila potrdilo letni načrt Gorenjskega lovsko upravljavskega območja za leto 2013, ki določa letni odvzem posameznih vrst divjadi iz lovišč pa tudi ukrepe v življenjskem okolju divjadi. Načrtovalec, to je zavod za gozdove, je osnutek načrta javno razgrnil in organiziral javno obravnavo, na kateri je bilo največ razprave o divjem prašiču, jelenjadi in sivi vrani – torej o treh živalskih vrstah, ki povzročajo največ škode na premoženju ljudi. Čeprav je zavod osnutek načrta že prej uskladil z lovci, je na podlagi pripomb lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov ter ob upoštevanju še nekaterih drugih kazalnikov za vse tri problematične živalske vrste zvišal letni odvzem iz lovišča – pri divjem prašiču z 220 na 260, pri jelenjadi s 695 na 720 in pri sivi vrani z 2200 na 2300 živali. Odvzem vključuje poleg odstrela še izgube zaradi bolezni, trkov z vozili na cesti in iz drugih razlogov.

Velike izgube pri srnjadi
Poglejmo, kaj predvideva načrt za posamezne vrste divjadi. Pri srnjadi so lani načrtovali odvzem 4370 živali, načrt so izpolnili skoraj stoodstotno, za letos načrtujejo podobno število kot lani – 4400 živali. V celotnem lanskem odvzemu je bilo 1266 oz. 29 odstotkov izgub, od tega je 729 srnjadi končalo v trkih na cestah. »V zadnjih letih opažamo upadanje izgub, letos pa jih bo zaradi dolge zime z debelo snežno odejo spet več,« podatke komentira Miran Hafner, vodja odseka za gozdne živali in lovstvo v kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, in dodaja, da število trkov s srnjadjo pomeni tudi približno toliko poškodovanih vozil.

Pri jelenjadi so lani načrtovali odvzem 640 živali, lovci so načrt presegli v okviru dopustnih odstopanj in iz lovišč odvzeli 675 živali, letošnji načrt predvideva odvzem v višini 720 živali. In kaj je razlog za povečanje? »Pozna se, da so lovci načrt odvzema leto prej zaradi močnega obroda plodonosnih drevesnih vrst izpolnili le 76-odstotno; opažamo pa tudi, da se številnost jelenjadi spet povečuje,« pojasnjuje Hafner.

Manj muflonov in gamsov
Pri muflonu, ki ni domorodna vrsta, so lani načrtovali odvzem 155 živali, kar je največ v zadnjih petih letih, načrt so presegli za desetino in iz lovišč odvzeli 171 živali. Za letos načrtujejo odvzem 160 živali. »Muflonov je manj kot pred desetletjem,« ugotavlja Hafner in za to navaja več možnih vzrokov: na obrobju Jelovice in Pokljuke navzočnost volka v loviščih, v Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah prisotnost bolezni (garjavosti), razlog pa je lahko tudi parjenje v sorodstvu in s tem zmanjšanje odpornosti na bolezni.

Pri gamsu so lani načrtovali odvzem 760 živali, lovci so načrt izpolnili 92-odstotno in iz lovišč odvzeli sedemsto živali. Letošnji načrt predvideva odvzem 735 živali. »V zavodu za gozdove smo se za zmanjšanje odločili zato, ker v nekaterih območjih opažamo manjše število gamsov kot pred leti. Zanesljivega vzroka za to ne vemo, lahko pa so razlog za to spremembe v prostoru, ki so posledica turizma, rekreacije pa tudi manj intenzivnih sečenj in zaraščanja. Okolje zaradi tega marsikje vse bolj ustreza jelenjadi, manj pa srnjadi in gamsom,« meni Hafner, ki pri tem kot razloga za zmanjšanje števila gamsov ne izključuje medsebojne (prehranske) konkurence med temi vrstami divjadi.

Velika nihanja pri divjem prašiču
Pri divjem prašiču so lani načrtovali odvzem 180 živali, dejansko pa so jih odvzeli 307, kar je bil drugi najvišji odvzem v zadnjih letih. Letos načrtujejo odvzem 260 živali. »Pri prašiču opažamo velika nihanja, s tem so povezane tudi težave pri načrtovanju. Težko je predvideti, kaj se bo zgodilo po letu velikega odvzema: ali se bo številnost še zvišala ali bo morebiti upadla,« pravi Miran Hafner in dodaja, da pri lisici načrt odvzema zvišujejo z lanskih 1300 na letošnjih 1400 in pri jazbecu s 130 na 140, pri poljskem zajcu pa ob lanski 91-odstotni »realizaciji« načrt za letos ostaja enak kot lani – tristo živali. V zavodu za gozdove ob tem ugotavljajo, da si je populacija jazbecev po pasji kugi že opomogla in da pri številnosti poljskih zajcev v zadnjih letih ne opažajo sprememb. »Vse manj je poljskih fazanov in poljskih jerebic, že v marsikaterem nižinskem lovišču jih ni več oz. je njihova prisotnost v lovišču odvisna od vlaganj živali iz umetne vzreje,« ugotavlja Hafner in dodaja, da je to verjetno posledica sprememb v življenjskem okolju – intenzivnega kmetovanja, rekreacije in drugih oblik vznemirjanja, krčenja grmovja, grmišč in drugih ostankov naravne vegetacije ... Število sivih vran se je v zadnjih petih letih povečalo, vse več pa je tudi problemov, ki jih povzročajo. Lani so jih odstrelili 2184, letos načrt predvideva odvzem 2300 živali.

Načrt poleg odvzema divjadi iz lovišč predvideva tudi različne ukrepe v življenjskem okolju divjadi: košnjo travnikov in pašnikov, vzdrževanje grmišč, gozdnega roba in kritja za malo divjad, vzdrževanje kaluž in drugih vodnih virov, sadnjo sadik plodonosnega drevja ter krmljenje divjadi.