Danes bo Miklavžev večer

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Zanimivosti / petek, 5. december 2008 / 06:00

Miklavžev dan je še posebej za otroke najbolj vesel in najtežje pričakovan dan v adventu, obiski dobrega moža z angeli in parkeljni pa priljubljen ljudski običaj.

Kranj – S prvo adventno nedeljo zadnji dan novembra se je v katoliški Cerkvi začel advent, ki pomeni začetek cerkvenega leta in pripravo na božič. Beseda advent, ki izhaja iz latinske besede »adventus«, pomeni prihod, v tem primeru Jezusa, ki se je rodil v božični noči v Betlehemu. Adventni čas bo po 4. adventni nedelji 21. decembra končan na sveti večer, 24. decembra. Najpogostejši zunanji izraz adventa, ki naj bi v duhovnem smislu predvsem utrdil vero, je adventni venec. Na njem je prostora za štiri sveče. Vsak teden prižgemo eno in s tem kažemo rast dobrega v našem življenju, obenem pa potrjujemo davno verovanje, da luč preganja temo in strah. Včasih je obsegal advent pet nedelj, pred Božičem pa je bil ob ponedeljskih, sredah in petkih zapovedan post, ki se je začel na god sv. Martina 11. novembra. Šesttedenski predbožični post je ohranila pravoslavna Cerkev, ki sicer adventa ne pozna.

V adventu godujejo med Slovenci zelo priljubljeni »adventni svetniki«. Včeraj, 4. decembra, je godovala sveta Barbara, ki je najbolj znana kot zavetnica rudarjev. Pravijo da zato, ker jo je oče zaprl v temen stolp in jo dal ubiti, ker se ni hotela poročiti s poganom. Legenda pravi, da ji je sam odsekal glavo, vendar ga je takoj ubila strela. Druga adventna svetnica je sveta Lucija, katere god se praznuje 13. decembra. Je zavetnica za zdrave oči, saj izhaja njeno ime iz latinske besede lux (drugi sklon lucis), ki pomeni svetlobo, luč. V njene lepe oči naj bi se po legendi zaljubil poganski snubec, ona pa si jih je izdrla in mu jih poslala, vendar ji je angel prinesel druge. Adventni svetnik je bil do leta 1969 tudi sveti Tomaž, vendar so njegov god prestavili na 3. julij. Najbolj znani adventni svetnik pa je sveti Nikolaj ali Miklavž, ki bo imel praznik jutri, 6. decembra. Zakaj je prav škof iz Mire v Mali Aziji (današnja Turčija), kjer je umrl v visoki starosti okrog leta 350, tako slaven in priljubljen med kristjani, še posebej med otroki, je več razlag. Po eni naj bi mu starši zapustili veliko premoženje, ki ga je razdelil revežem. Druga pravi, da je ponoči trem revnim dekletom porinil skozi okno kepe zlata, da so se lahko poročile. Miklavž, ki so ga izbrali za zavetnika brodarji, splavarji in mornarji, je predvsem dobrotnik, ki skrivoma, ponoči, tako kot dekletom iz legende, otrokom in tudi starejšim prinaša darove. Med ljudi prihaja v družbi angelov in parkeljnov, ki strašijo predvsem poredne otroke, na Miklavžev ukaz pa morajo ponižno poklekniti in poslušati moža z belo brado in škofovsko kapo. Rdeča zarja pred Miklavževim je po ljudskem izročilu znak, da Miklavž že peče piškote, s katerimi bo obdaroval ljudi in jih nagradil za pridnost in dobroto.