Prijatelji mu pravijo graščak

Gorazd Škerbec je že petindvajset let oskrbnik na Blejskem gradu. Jeseni naj bi se mu pridružil še "častni" oskrbnik, ki ga bodo izbrali v okviru spletnega nagradnega tekmovanja.

Bled - V okviru spletne kampanje, ki si jo je zamislil ruski poslovnež Igor Falšin, namreč poteka glasovanje za lastnike štirinožnih prijateljev, ki jim poleg nagrade v vrednosti sto tisoč evrov ponujajo tudi »sanjsko« službo oskrbnika na Blejskem gradu. A Matjaž Završnik, direktor Zavoda za kulturo Bled, ki upravlja Blejski grad, je zatrdil, da sedanjega oskrbnika nikakor ne nameravajo zamenjati, saj se nanj stoodstotno zanesejo. Oskrbnik, ki ga bodo izbrali prek spletnega glasovanja, bo zato to funkcijo opravljal zgolj častno, pri čemer mu bodo podarili tudi vstopnico za prost vstop na grad do konca življenja. Za to, da bo na gradu vse teklo tako, kot je treba, pa bo še naprej skrbel Gorazd Škerbec.

Službo grajskega oskrbnika je nastopil pred petindvajsetimi leti, ko se je z ženo tudi preselil na Blejski grad. Za grajskimi zidovi sta odraščala tudi njuna sin in hčerka, ki sta zdaj že oba odrasla, a grajsko dvorišče je bilo vedno njuno igrišče. Sprva so stanovali na zgornji terasi, v sedanjem muzejskem delu, pred začetkom obnove pa so se preselili v objekt ob grajski tiskarni na spodnji terasi. In kakšen je občutek živeti v gradu? »Lep, sicer z ženo ne bi bila toliko časa tukaj,« se nasmehne Gorazd Škerbec, ki se ne zmede niti ob vprašanju, ali se zato kdaj počuti kot graščak: »Prijatelji mi radi tako rečejo, ja, da sem graščak, kar vzamem kot pozitivno.« Pogosto pa ga tudi sprašujejo, še dodaja, ali na gradu straši. »Zato moram poudariti, da ima grad nekakšno pozitivno energijo; če torej na gradu morebiti res živijo kakšni \'duhci\', so vsekakor pozitivni.« Hiša, pravi, mu je v vseh teh letih močno prirasla k srcu. In prav zato, dodaja, te svoje »sanjske« službe ne bi kar tako prepustil drugemu. »Pa ne zato, ker ne bi znal početi nič drugega, ampak ker to rad delam. Za koga bi bilo to mogoče precej stresno, ker moram biti dosegljiv praktično 24 ur na dan, a sam si drugače sploh ne znam predstavljati. Služba od osmih zjutraj do treh popoldne ne bi bila zame,« je zatrdil. Ves čas skrbi, da na gradu vse deluje, kot je treba, pri čemer ima pomembno vlogo tudi njegova žena. Čuti se del vsakodnevnega dogajanja na gradu, saj marsikdo pride k njemu, ko želi informacije iz prve roke.

Tudi Završnik se je strinjal, da bi bilo na gradu brez oskrbnika težko, saj sodobne alarmne in druge naprave ne morejo povsem nadomestiti nekoga, ki je na gradu prisoten ves čas. »Ob hudi nevihti lahko recimo te naprave odpovejo, a se vedno lahko zanesem na Gorazda, da ne bo prišlo do večje škode,« ne skopari s pohvalami na njegov račun. Nikakor pa Gorazd Škerbec ni le nekakšen hišnik, ampak poskrbi tudi, da vsi dogodki, ki jih organizirajo na gradu, tečejo nemoteno, še doda Matjaž Završnik. Na gradu so namreč lani gostili skoraj 256 tisoč obiskovalcev ter organizirali 58 kulturnih dogodkov, 62 porok in 15 protokolarnih sprejemov. Pri njihovi organizaciji vedno priskoči na pomoč tudi Gorazd Škerbec. In ker mu je grad tako prirasel k srcu, še doda, da bo tudi po upokojitvi zaprosil za prost vstop na grad do konca življenja.