Med starim in novim

V kranjski območni enoti Zavarovalnice Triglav razstavlja akademski slikar Simon Kajtna, ta čas eden prodornejših slovenskih slikarjev svoje generacije. Avtor na lasten način gradi likovni svet med starim in novim.

Velika avla Zavarovalnice Triglav v Kranju gosti že triintrideseto likovno oziroma fotografsko razstavo v zadnjih petnajstih letih, podjetje pa je eno redkih, ki poleg uradnih galerij in razstavišč daje možnost predstavitve slovenskim avtorjem različnih generacij ter pri tem vselej vzdržuje visoko kvalitetno raven razstavljavcev. Tokrat še posebej, saj se z okrog dvajsetimi platni predstavlja akademski slikar Simon Kajtna, zagotovo eden uspešnejših slovenskih avtorjev svoje generacije, saj mu zadnja leta uspeva tudi prodor v Evropo in svet. Kajtna je letnik \\\'71, najprej se je šolal na Pedagoški fakulteti, kasneje pa se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1997 tudi diplomiral pri prof. Andreju Jemcu. Uspešen je bil že v študijskih letih, saj je prejel študentsko univerzitetno Prešernovo nagrado. Živi in ustvarja v Šentjerneju.

V Kranju se je pred leti z nekaj deli predstavil na skupinski razstavi v okviru Bienala mesta Kranja, tokrat pa prvič samostojno razstavlja. »Gre za izbor del, imenoval jih bom likovni zapisi, malih in srednjih formatov, ki sem jih izvzel iz svojega širšega slikarskega opusa. Ob tem sem se poskušal prilagoditi tudi razstavnemu prostoru samemu. Mislim, da dela dobro zavibrirajo v prostor,« je povedal Simon Kajtna, ki je pripravil zelo širok nabor del. Čeprav ob ogledu razstave že na prvi pogled zasledimo raznolikost motivov, pa hkrati prepoznavamo njegovo dolgoletno likovno govorico. Kot je zapisala likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, avtor vedno s pravo snovjo stopa pred slikarsko platno, pred tisto »okno«, skozi katero komunicira s stvarstvom in samim seboj, vedno znova pa tudi z medijem svojega izražanja – slikarstvom.

»Po petnajstih letih ustvarjanja sem zgradil nekakšen lastni zapis, v mojih slikah se poznajo značilne geste in redni spremljevalci moje likovne poti lahko zasledijo razvoj …,« razloži Kajtna in doda: »V meni je vseskozi nemiren duh ponotranjenega iskanja likovnih opažanj v naravi.« Njegove pokrajine niso zgolj to, kar vidimo, ampak so avtonomne slike, ne glede na konotacijo, kdaj, kje in kako so nastale. Na vprašanje, kaj mu je bližje, figuralika, krajina ali abstraktni motivi, je povedal, da je nekaj časa imel rešpekt pred vključevanjem figure v lateralni prostor slike. »Bila so že hotenja, da se figura poudarja zgolj skozi inkarnat barve, a zdaj brez težav v sproščujočem navdihu naslikam figuro, ji dam karakter, življenjski prostor razbremenjen kakršnihkoli akademskih načel.«

Simon Kajtna ustvarja izključno v oljni slikarski tehniki. »Že od nekdaj vztrajam pri klasiki. V akrilnih barvah sem nepismen,« v duhovitem tonu pove Kajtna, saj gre za material, ki je reverzibilen in je z oljnimi barvami lažje odkrivati plasti od začetka naprej. »To je tudi ena od značilnosti mojih slik, v katerih je viden proces nastajanja slike, hkrati pa je to odprt signal gledalcu, da sam vidi zgodbo, ki je upodobljena na sliki pred njim.« V slikah se po svoje odraža avtorjeva fatalna ljubezen do oljnih barv, do plastenja, od mrežaste opne platna, ki se gradi do zadnjega nanosa. Medtem ko mnogi likovni ustvarjalci govorijo o težkih časih za umetnost, pa Kajtna nasprotno zagotavlja, da nima težav s promocijo svojih likovnih del. Drugo leto se ukvarja samo s profesionalnim slikanjem, ima stalnega galerista, ki se zaveda, da je Evropa velika in svet še večji. Kajtna se tako že pojavlja v skandinavskih državah, Nemčiji, ZDA in na Japonskem … Tokrat tudi v Kranju.