Ena od dveh spominskih plošč pri vhodu v župnijsko cerkev v Selah s fotografijami in imeni obglavljenih na Dunaju

Spomin na selske mučenike

V nedeljo, 28. aprila, dopoldne se bo v Selah začela slovesnost ob 70–letnici obglavljenja selskih žrtev, ki jo organizirajo slovenska društva iz Sel, Borovelj, Železne Kaple in Obirskega ter osrednje kulturne in politične organizacije Slovencev na Koroškem. Ob pol desetih bo spominska maša, nato pa slovesnost, na kateri bo govorila Maja Haderlap. Sledil bo pohod k obnovljenemu Hlipovčnikovemu bunkerju, ki je bil izdan. V njem so našli tudi seznam ljudi, ki so pomagali skritim v bunkerju. Več so jih zaprli, 13 od njih pa so obsodili na smrt z obglavljenjem.

Ob vhodu v staro župnijsko cerkev v Selah na Koroškem sta dve spominski plošči, na katerih so imena in fotografije štirinajstih koroških Slovencev, ki so jih nacisti aprila leta 1943 v dunajski Sivi hiši pobili na najbolj grozovit način. Tomaž Olip, Jereb z Obirskega, je bil obsojen na osem let zapora in ubit v ječi, trinajst pa so jih 29. aprila leta 1943 obglavili! To so bili Florijan in Urh Kelih, Meležnikova s Šajde pri Selah, Franc Gregorič, Hlipovčnik s Sel, Franc Weinzerl s Suhe pri Železni Kapli, Ivan Dovjak, puškar iz Borovelj, Nužej Oraže, Ožbovtov iz Sel, Jurij Pasterk, Tavčmanov iz Lobnika pri Železni Kapli, Tomaž Olip iz Sel, Micka Olip iz Železne Kaple, Franc Pristovnik, Husov iz Sel, Jakob Oraže, Spodnji Jug iz Sel, Miha Županc, Žnidarjev z Obirskega, in Janez Oraže iz Sel.

Slovence iz Sel, Borovelj in Železne Kaple je 9. aprila leta 1943 na smrt obsodil predsednik vrhovnega nacističnega sodišča dr. Roland Freisler, ki je za to priložnost prišel v Celovec iz Berlina. V smrt jih je poslal zato, ker so bili Slovenci, kar je bilo v obtožbi posebej poudarjeno, in ker so si prvi v Avstriji upali upreti se nacistom. Smrtna obsodba je bila svarilo vsem, ki bi si upali pomisliti na upor. Sodnik Freisler, ki je sam ali v senatu poslal v smrt nad 5200 ljudi, med drugim tudi načrtovalce atentata na Hitlerja julija leta 1944, je očitno sovražil Slovence. Konec leta je na smrt obsodil tudi Ročičjakovega Jožefa in hčer Elizabeto iz Škocjana in Mičejevo mater in hčer iz Šentvida v Podjuni, ki so jih leta 1945 obglavili v Gradcu. Selani so se na svojem pokopališču na spoštljiv način spomnili vseh umrlih v vojnah. Pri vhodu v cerkev je poleg dveh plošč s fotografijami in imeni obglavljenih tudi plošča z imeni padlih v prvi svetovni vojni, na padle v partizanih in umrle v taboriščih pa spominja poseben spomenik.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / nedelja, 8. julij 2007 / 07:00

Kmalu varneje do Martuljkovega slapu

Zaradi padajočega kamenja je pot nevarna, v kranjskogorski občini se pripravljajo na obnovo.

Objavljeno na isti dan


Splošno / sreda, 12. september 2007 / 07:00

Okusi Mediterana v restavraciji Galerija Dali

Gaspačo s škampi – hladna paradižnikova juha tradicionalna španska jed za 4 osebe: 1 kg par...

Splošno / sreda, 12. september 2007 / 07:00

Soba za babico

V nekdanji otroški sobici je nastala soba za babico.

Splošno / sreda, 12. september 2007 / 07:00

Sami poskrbimo za varen dom

Za boljšo varnost svojega doma lahko veliko naredimo sami, z nekaj denarja pa lahko stanovanje ali hiša postane prava trdnjava.

Splošno / sreda, 12. september 2007 / 07:00

Netipični gležnar

Jeseni se ob ozko oprijetih kavbojkah, francosko krojenih balonarjih in širokih paletah majic, na žensko nogo vrača tako imenovani netipični gležnar, škorenjc, ki sega do gležnjev ali preprosto rečeno...

Splošno / sreda, 12. september 2007 / 07:00

Škarje, platno in sponke

V portoroškem večeru je modni ustvarjalec predstavil idejo o kreativnosti občinstva. Za obleko sta včasih dovolj le blago in sponke. Pa nekaj domišljije.