Habsburžani

Eva Demmerle, Habsburžani, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2013, 264 strani, 49,95 evra, emka.si

»Franc Jožef I. je kot mogočen vladar tudi na Slovenskem vedno zbudil izjemno zanimanje. Naše kraje je obiskal večkrat, prvič leta 1850. S cesarico Elizabeto se je 17. novembra 1856 mudil v Ljubljani, kjer so mu pripravili veličasten sprejem s slovesno razsvetljavo, slavoloki in plesom. V Ljubljani je bil še večkrat, tako, denimo, leta 1883, ko je položil temeljni kamen za stavbo današnjega Narodnega muzeja. Istega leta je prišel tudi na Bled. Na železniški postaji v Lescah so mu pevci Jakoba Aljaža kljub veliki jezi nemškutarjev zapeli slovensko pesem in mu s tem simbolično pokazali, da je Kranjska domovina Slovencev. Cesar jih je v nagovoru pohvalil. Marca 1857 je cesarski par prišel v Postojno in si ogledal jamo. Cesar je leta 1891 obiskal vojaške vaje pri Dramljah na Štajerskem, v Ljubljano pa je pripotoval še leta 1895, po potresu. Na Slovenskem so vsa leta zelo slovesno praznovali njegov rojstni dan in god. Kot zanimivost dodajmo, da je bil zelo zaslužen za ohranitev lipicancev pri nas, saj je že prvo leto vladavine, 1848., odredil, da mora kobilarna ostati v Lipici. V mnogih slovenskih krajih so po njem imenovali ulice, trge, mostove in stavbe. Ljubljana je, denimo, imela Cesto Franca Jožefa (zdaj Cankarjeva cesta), trg cesarja Jožefa (zdaj Krekov trg) in jubilejno gledališče cesarja Franca Jožefa (zdaj Drama SNG).«

Gornji odlomek je iz imenitne monografije o Habsburžanih. Napisala jo je nemška publicistka Eva Demmerle, dolgoletna sodelavka Otta von Habsburga. Njeno delo je prevedel Igor Antič, ki je v prevod diskretno vpletel vstavke o Habsburžanih in Slovencih (kakršen je navedeni). Knjigo bogati več kot štiristo fotografij, mnoge so res enkratne in jih tu vidimo prvič. Ob prebiranju te knjige človek pomisli, da bi morali biti Slovenci bolj ponosni na dejstvo, da so bili Habsburžani kar 640 let tudi naši vladarji – od 1278, ko je Rudolf I. Habsburški pridobil slovenske dežele pod svojo krono, do 1918, ko se je moral zadnji cesar Karel odpovedati prestolu. Večina Slovencev ima v zavesti le Marijo Terezijo in Franca Jožefa, pa še o teh ne ve prav veliko. Se zavedamo, da smo že v 16. stoletju živeli v »globalnem« kraljestvu, za katerega je njegov vladar Karel V. upravičeno zatrdil, da v njem sonce nikoli ne zaide. Nosil je namreč tudi špansko kraljevsko krono, pod katero so takrat sodile tudi velike posesti v obeh Amerikah, Filipini, del Nove Gvineje in Salomonovi otoki … Berite in se čudite.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Preddvor / ponedeljek, 4. februar 2008 / 07:00

Namesto dvigala raje cestam

Preddvorski svetniki so sprejeli proračun za leto 2008, v katerem bo vključno z denarjem države okoli tri milijone evrov.

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / / 23:46

Kolesarska povezava Škofja Loka–Virmaše

Škofjeloški in kranjski župan, Tine Radinja in Matjaž Rakovec, sta v petek na mejo med občinama prikolesarila. S srečanjem sta uradno odprla kolesarsko povezavo Škofja Loka–Virmaše.

Slovenija / / 23:31

Želimo živeti v miru

Izrael je v soboto, 7. oktobra, po raketnem napadu in vdoru borcev palestinske oborožene skupine Hamas uradno razglasil vojno stanje. V deželi že osem let živi in dela Jan Zavrl z Jame pri Mavčičah.

Mularija / / 23:18

Jezikovna tržnica

Ob evropskem dnevu jezikov so na Osnovni šoli Gorje pripravili kulturni dan, ki so ga poimenovali Jezikovna tržnica. Gostili so tujejezične govorce, ki živijo v Sloveniji.

Nasveti / / 23:18

Jabolčne rezine z orehi

Jabolčne rezine z orehi so še en dokaz, kako uporabna so jabolka v naši kuhinji. Gre za enostavno pecivo, sestavljeno iz plasti krhkega testa, sočne jabolčne plasti in mehke orehove meringe. Tako o...

Bohinj / / 18:51

Bohinjska hiša odpira vrata

Izpraznjene prostore nekdanjega vrtca v Bohinjski Bistrici namenjajo delavnicam medgeneracijskega centra, ki nosi ime Bohinjska hiša.