Habsburžani

Eva Demmerle, Habsburžani, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2013, 264 strani, 49,95 evra, emka.si

»Franc Jožef I. je kot mogočen vladar tudi na Slovenskem vedno zbudil izjemno zanimanje. Naše kraje je obiskal večkrat, prvič leta 1850. S cesarico Elizabeto se je 17. novembra 1856 mudil v Ljubljani, kjer so mu pripravili veličasten sprejem s slovesno razsvetljavo, slavoloki in plesom. V Ljubljani je bil še večkrat, tako, denimo, leta 1883, ko je položil temeljni kamen za stavbo današnjega Narodnega muzeja. Istega leta je prišel tudi na Bled. Na železniški postaji v Lescah so mu pevci Jakoba Aljaža kljub veliki jezi nemškutarjev zapeli slovensko pesem in mu s tem simbolično pokazali, da je Kranjska domovina Slovencev. Cesar jih je v nagovoru pohvalil. Marca 1857 je cesarski par prišel v Postojno in si ogledal jamo. Cesar je leta 1891 obiskal vojaške vaje pri Dramljah na Štajerskem, v Ljubljano pa je pripotoval še leta 1895, po potresu. Na Slovenskem so vsa leta zelo slovesno praznovali njegov rojstni dan in god. Kot zanimivost dodajmo, da je bil zelo zaslužen za ohranitev lipicancev pri nas, saj je že prvo leto vladavine, 1848., odredil, da mora kobilarna ostati v Lipici. V mnogih slovenskih krajih so po njem imenovali ulice, trge, mostove in stavbe. Ljubljana je, denimo, imela Cesto Franca Jožefa (zdaj Cankarjeva cesta), trg cesarja Jožefa (zdaj Krekov trg) in jubilejno gledališče cesarja Franca Jožefa (zdaj Drama SNG).«

Gornji odlomek je iz imenitne monografije o Habsburžanih. Napisala jo je nemška publicistka Eva Demmerle, dolgoletna sodelavka Otta von Habsburga. Njeno delo je prevedel Igor Antič, ki je v prevod diskretno vpletel vstavke o Habsburžanih in Slovencih (kakršen je navedeni). Knjigo bogati več kot štiristo fotografij, mnoge so res enkratne in jih tu vidimo prvič. Ob prebiranju te knjige človek pomisli, da bi morali biti Slovenci bolj ponosni na dejstvo, da so bili Habsburžani kar 640 let tudi naši vladarji – od 1278, ko je Rudolf I. Habsburški pridobil slovenske dežele pod svojo krono, do 1918, ko se je moral zadnji cesar Karel odpovedati prestolu. Večina Slovencev ima v zavesti le Marijo Terezijo in Franca Jožefa, pa še o teh ne ve prav veliko. Se zavedamo, da smo že v 16. stoletju živeli v »globalnem« kraljestvu, za katerega je njegov vladar Karel V. upravičeno zatrdil, da v njem sonce nikoli ne zaide. Nosil je namreč tudi špansko kraljevsko krono, pod katero so takrat sodile tudi velike posesti v obeh Amerikah, Filipini, del Nove Gvineje in Salomonovi otoki … Berite in se čudite.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / nedelja, 13. maj 2012 / 07:00

Priznanja za gorenjska sadjarja

Primož Mikelj in Janko Jeglič sta bila uspešna na ocenjevanju sadnih pijač v Labotski dolini.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / torek, 8. julij 2008 / 07:00

Dohodnina gladko, generalni direktor odstopa

Pravilnih je bilo dobrih 92 odstotkov informativnih izračunov. Generalni direktor davčne uprave Ivan Simič odhaja.

Kranj / torek, 8. julij 2008 / 07:00

Dan odprtih vrat na Brdu

Brdo - Potem ko je Slovenija 1. julija oddala predsedovanje svetu EU Franciji in posest Brdo ni več namenjena tem dogodkom, je sekretariat predsedovanja EU enkrat že pripravil da...

Bled / torek, 8. julij 2008 / 07:00

Župan razrešil Erjavca

Blejski župan Janez Fajfar je pred dnevi Matjaža Erjavca razrešil funkcije direktorja občinske uprave in ga imenoval za vršilca dolžnosti.

Slovenija / torek, 8. julij 2008 / 07:00

V sredo se začne seja državnega zbora

Ljubljana - Julijsko zasedanje državnega zbora se začenja jutri, 9. julija, kot običajno z vprašanji poslank in poslancev predsedniku vlade Janezu Janši in ministrskemu zb...

Šport / torek, 8. julij 2008 / 07:00

Odločil vzpon na Črnivec

V Kamniku, na startu maratona Alpe v drugi izvedbi, je bilo 510 kolesarjev. Zmagala sta Matej Stare in Tjaša Rutar.