Habsburžani

Eva Demmerle, Habsburžani, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2013, 264 strani, 49,95 evra, emka.si

»Franc Jožef I. je kot mogočen vladar tudi na Slovenskem vedno zbudil izjemno zanimanje. Naše kraje je obiskal večkrat, prvič leta 1850. S cesarico Elizabeto se je 17. novembra 1856 mudil v Ljubljani, kjer so mu pripravili veličasten sprejem s slovesno razsvetljavo, slavoloki in plesom. V Ljubljani je bil še večkrat, tako, denimo, leta 1883, ko je položil temeljni kamen za stavbo današnjega Narodnega muzeja. Istega leta je prišel tudi na Bled. Na železniški postaji v Lescah so mu pevci Jakoba Aljaža kljub veliki jezi nemškutarjev zapeli slovensko pesem in mu s tem simbolično pokazali, da je Kranjska domovina Slovencev. Cesar jih je v nagovoru pohvalil. Marca 1857 je cesarski par prišel v Postojno in si ogledal jamo. Cesar je leta 1891 obiskal vojaške vaje pri Dramljah na Štajerskem, v Ljubljano pa je pripotoval še leta 1895, po potresu. Na Slovenskem so vsa leta zelo slovesno praznovali njegov rojstni dan in god. Kot zanimivost dodajmo, da je bil zelo zaslužen za ohranitev lipicancev pri nas, saj je že prvo leto vladavine, 1848., odredil, da mora kobilarna ostati v Lipici. V mnogih slovenskih krajih so po njem imenovali ulice, trge, mostove in stavbe. Ljubljana je, denimo, imela Cesto Franca Jožefa (zdaj Cankarjeva cesta), trg cesarja Jožefa (zdaj Krekov trg) in jubilejno gledališče cesarja Franca Jožefa (zdaj Drama SNG).«

Gornji odlomek je iz imenitne monografije o Habsburžanih. Napisala jo je nemška publicistka Eva Demmerle, dolgoletna sodelavka Otta von Habsburga. Njeno delo je prevedel Igor Antič, ki je v prevod diskretno vpletel vstavke o Habsburžanih in Slovencih (kakršen je navedeni). Knjigo bogati več kot štiristo fotografij, mnoge so res enkratne in jih tu vidimo prvič. Ob prebiranju te knjige človek pomisli, da bi morali biti Slovenci bolj ponosni na dejstvo, da so bili Habsburžani kar 640 let tudi naši vladarji – od 1278, ko je Rudolf I. Habsburški pridobil slovenske dežele pod svojo krono, do 1918, ko se je moral zadnji cesar Karel odpovedati prestolu. Večina Slovencev ima v zavesti le Marijo Terezijo in Franca Jožefa, pa še o teh ne ve prav veliko. Se zavedamo, da smo že v 16. stoletju živeli v »globalnem« kraljestvu, za katerega je njegov vladar Karel V. upravičeno zatrdil, da v njem sonce nikoli ne zaide. Nosil je namreč tudi špansko kraljevsko krono, pod katero so takrat sodile tudi velike posesti v obeh Amerikah, Filipini, del Nove Gvineje in Salomonovi otoki … Berite in se čudite.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / torek, 13. oktober 2015 / 10:49

Zoisi in vitezi zopet zavzeli Brdo

Javni gospodarski zavod Brdo je priredil Grajski dan, ki je bil le eden izmed dogodkov, ki te dni ob obeležitvi pol tisočletja gradu potekajo na posestvu Brdo.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / nedelja, 19. oktober 2008 / 07:00

Prvi na vasi

Klavdija (na fotografiji) je v prejšnji oddaji obljubila, da bo Tinček kmalu imel družbo, saj mu je na gradu dolgčas. Poleg tega rabi nekoga, ki bi mu lahko nazorno pokazal, kako se uporabljajo h...

Gospodarstvo / nedelja, 19. oktober 2008 / 07:00

Nova znamka obutve iz Alpine

Kot sporočajo iz tovarne obutve Alpina, so na podlagi večletnih meritev in upoštevanja raznolikosti človeških stopal razvili novo blagovno znamko obutve.

Prosti čas / nedelja, 19. oktober 2008 / 07:00

Trobentaški kojot s prijateljema

Hornsman Coyote je prejšnjo soboto v kranjskem Izbruhu z MC King Kyllom in Martines Selektom širil reagge dub zvoke.

Zanimivosti / nedelja, 19. oktober 2008 / 07:00

Darilo ob rojstvu otroka

Knjigo Naš otrok, prvo leto Gorenjska banka poklanja mamicam novorojenčkov tudi v kranjski porodnišnici.

GG Plus / nedelja, 19. oktober 2008 / 07:00

Župan in umetnik

Na 95. Glasovi preji v Trzinu se je pokazalo, kako imenitno bi bilo, če bi gorenjski in drugi slovenski župani posnemali zgled trzinskega župana Toneta Peršaka in v imenu občine naročili kako večje um...