Spremenili zakon o dedovanju

Državni zbor je ob koncu marca sprejel spremembe in dopolnitve zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev.

Kranj - Spremembe so bile nujne zato, ker po doslej veljavnem zakonu ni bilo več možno voditi postopkov za določitev zaščitenih kmetij. Problem je nastal, ker so za določitev zaščitenih kmetij uporabljali podatke o primerljivih površinah, ki so jih izračunali na podlagi podatkov zemljiškega katastra o vrsti rabe, katastrski kulturi in katastrskem razredu zemljiških parcel, vendar pa teh podatkov od lanskega 30. junija dalje ne vodijo več. S spremembo zakona so zato določili nov način izračunavanja primerljivih površin. Po novem se obseg kmetije računa na podlagi bonitete zemljiških parcel v katastru, tako da za en hektar primerljivih kmetijskih površin šteje en hektar kmetijskega zemljišča z boniteto 50 ali več, dva hektarja kmetijskega zemljišča z boniteto 49 ali manj ali osem hektarjev gozda. Spodnji prag za določitev zaščitene kmetije še naprej ostaja pet hektarjev primerljivih površin, na novo pa je določeno, da je pogoj za zaščiteno kmetijo izpolnjen, če ima pretežno gozdarska kmetija, ki dosega prag primerljivih površin, vsaj dva hektarja primerljivih kmetijskih površin. Zakon tudi bolj jasno določa, katera so za kmetijo manj pomembna zemljišča, ki jih lahko odtuji za izplačilo nujnih deležev. To so gozdna zemljišča, kmetijska zemljišča z boniteto, nižjo od 40 točk, in zemljišča, ki so po namenski rabi stavbna – z izjemo tistih, na katerih stojijo objekti za potrebe kmetije oz. so kmetiji potrebna za nadaljnji razvoj.

Upravnim enotam po novem ne bo več treba voditi registra zaščitenih kmetij, ampak bodo samo poročale o stanju – številu tovrstnih kmetij, njihovi skupni površini in razvrstitvi po primerljivih površinah. Upravne enote bodo morale po kriterijih spremenjenega zakona v petih letih preveriti vse zaščitene kmetije, pri tem bodo prednostno obravnavale kmetije, za katere poteka zapuščinski postopek ali pravni promet med živimi.