Škof se je vrnil domov

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: GG Plus / petek, 19. april 2013 / 06:00

Pokojnega škofa Gregorija Rožmana so minulo soboto pokopali v ljubljanski stolnici.

Škof, ki mu je šlo za življenje vsakega
Verniki so se od škofa Gregorija Rožmana v soboto poslovili v nabito polni ljubljanski stolnici. Sodelovalo je okoli dvesto duhovnikov in vsi slovenski škofje, na čelu je bil ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres. Če je pokojni škof v preteklosti delil prepričanja ljudi, jih v ljubljanski stolnici ni. Tudi njegova želja, da bi bil pokopan doma, med svojimi, je za vse naravna pravica, je v pridigi povedal Stres: »Čeprav je škof Rožman vdano sprejemal usodo begunca, ki umre na tujih tleh, je iz njegovih besed vela želja po vrnitvi domov.« Na izpolnitev želje je čakal več kot pol stoletja.

Nadškof Stres je poudaril, da se je moralo v tem času veliko spremeniti v naši domovini, da je bil sobotni pokop postal resničnost, in se zato zahvalil številnim, ki so s svojim pogumom in privrženostjo resnici, pravici in narodni spravi to omogočili. Po njegovi oceni pa bomo morali opraviti še vrsto tovrstnih dejanj, da se bodo povrnile edinost, sreča, sprava: »Ne moremo spregledati, da na tisoče žrtev vojne in revolucije še čaka na pokop in poslednje dostojanstveno prebivališče.

Sindikati že napovedujejo nove stavke
Po seznanitvi s predlogi za znižanje plač v javnem sektorju, s katerim naj bi v državnem proračunu privarčevali 158 milijonov evrov na račun zmanjšanja dodatkov, pa naj gre za dodatke na minulo delo ali dodatke za večizmensko ali nadurno, tudi praznično delo in bolniško odsotnost, so sindikati znova v zraku.

Minister Gregor Virant je sicer napovedal, da v osnovne plače ne bi posegali, se pa javnim uslužbencem obeta rezanje vsepovsod po malem. Sindikati posege v izplačila plač zavračajo. »Lahko se pogajamo o sklenitvi stavkovnega sporazuma, ki govori, da se ne bo odpuščalo in nižalo plač, o nižanju plač pa se ne moremo pogajati,« je povedal glavni sindikalist javnega sektorja Branimir Štrukelj.

Predlagani ukrepi so še predmet pogajanj, po seznanitvi z ukrepi v ponedeljek pa so sindikati zajeli sapo in dan kasneje nekateri povedali marsikaj. Tako je za oba policijska sindikata varčevanje pri dodatkih nesprejemljivo, saj bi bili številni policisti ob zajeten del plače. »Popolnoma vsi ukrepi so proti policistom in vsem javnim uslužbencem, ki delajo na petek in svetek,« je povedal Zoran Petrovič, predsednik Sindikata policistov Slovenije, njegovi kolegi iz Policijskega sindikata Slovenije pa grozijo z zaostrovanjem stavke, ki jo izvajajo že več mesecev. Poudarjajo, da je policistov kar 770 manj kot pred petimi leti. Predlogu varčevanja na način, kot ga je predlagal Virant, nasprotujejo tudi v zdravniškem sindikatu Fides, sindikatu poklicnih gasilcev in sindikatu zdravstva in socialnega skrbstva. Nekateri trdijo, da želi oblast le spreti sindikate med seboj, vladna stran pa pričakuje predloge sindikatov in miri, da bodo ukrepi enakomerni za vse zaposlene v javnem sektorju.

Finančni minister Uroš Čufer pa se je sestal s predstavniki sindikata carinikov in sindikata državnih organov. Dogovorili so se, da združitve carinske in davčne uprave v finančno upravo do prihodnjega leta ne bo. Kljub temu pa carinski delavci grozijo s stavko, saj še ni znano, kaj se bo zgodilo s kolegi, ki sedaj opravljajo delo na meji s Hrvaško, po vstopu sosednje države v Evropsko unijo pa bodo ostali brez dela. Vprašanje je, ali bodo ostali le brez dela ali tudi brez službe.

Onkološki inštitut brez denarja
Število onkoloških bolnikov se v Sloveniji hitro povečuje. Če so leta 2001 zdravili dobrih devet tisoč bolnikov, so jih lani že skoraj 14 tisoč. Gre za 47-odstotno rast, ki ji nista sledili nabava aparatov in zaposlovanje. Na Onkološkem inštitutu imajo zgolj osem obsevalnih aparatov, pet je že starejših, morali bi jih imeti vsaj deset, še bolje dvanajst.

»Enega bi morali takoj zamenjati,« pravi predstojnica radioterapije na inštitutu doc. dr. Irena Oblak, drugi starejši aparati pa so škodljivi za bolnike, še posebej pa za zaposlene zaradi čezmejnega sevanja. Vendar denarja ni. Onkološki inštitut sicer nima težav z denarjem za normalno delovanje, lomi pa se pri nakupu nove opreme, saj Zavod za zdravstveno varstvo varčuje tudi tako, da je bolnišnicam za dodatno petino zmanjšal amortizacijo.

»Po zakonu bi morali dobiti devet milijonov evrov, dobili pa bomo le 3,5 milijona evrov. Vsota vseh naših potreb za letos znaša 13,5 milijona evrov,« pa pojasni primarij Janez Remškar, ki je v začetku aprila prevzel vajeti Onkološkega inštituta. Zgodnje obsevanje bolnikov z rakom je pomembno za preživetje bolnikov, zaradi starejših aparatov pa se podaljšuje čakalna doba za obsevanje.

Po strokovnih kriterijih, pojasnjuje Irena Oblak, bi morali obsevanje začeti prej kot v treh tednih, v Sloveniji pa je ta doba raztegnjena do petdeset dni. »Skrbi nas, ker je po podatkih Registra raka RS obsevanih samo 22,8 odstotka bolnikov, stroka pa predvideva petdeset- do šestdesetodstotno obsevanost,« je zaskrbljena predstojnica radioterapije. Remškar pravi, da bo v roku enega tedna proučil možnosti reorganizacije dela na način, da čakalnih dob ne bi bilo več.