Marija Krapež je policijsko uniformo prvič oblekla konec leta 1974.

Policisti so bili kifeljci, me pa makovke

Danes 58-letna Tržičanka Marija Krapež je bila leta 1974 med prvimi uniformiranimi policistkami, tedaj miličnicami na Gorenjskem. "Policist je bil tedaj izrazito moški poklic in smo se počutile kot nekakšne vsiljivke, pri svojem delu pa smo se morale tudi veliko bolj dokazovati kot moški kolegi," se spominja.

Letos mineva štirideset let, odkar so v slovenski policiji začeli zaposlovati tudi uniformirane policistke, tedaj še miličnice. Konec leta 1973 so namreč sprejeli prvih šest kandidatk na delovno mesto miličnica-pripravnica. Približno leto dni kasneje so prve tri miličnice prišle tudi na Gorenjsko. Takoj so pritegnile pozornost javnosti, prispevek o njih je objavil tudi Gorenjski glas. Med njimi je bila tudi danes 58-letna Tržičanka Marija Krapež. »Prve miličnice so sicer že leto prej zaposlili v Ljubljani, vendar so jih »skrili« v pisarne, tako da je šele nasledja generacija deklet v letu 1974, med njimi tudi jaz, resnično oblekla uniformo in delala na terenu,« se spominja Marija, ki je v policiji delala vse do upokojitve pred dobrimi trinajstimi leti.

Tedaj dvajsetletni Mariji so jeseni 1974 po opravljenem dodatnem izobraževanju v Ljubljani ponudili možnost zaposlitve v Celju, Ljubljani ali Kranju. »Ker prihajam iz Haloz, se mi je Celje zdelo preblizu doma, Ljubljana je bila že tedaj za kmečko dekle odločno prevelika, tako da sem na koncu izbrala Kranj, kjer pred tem še nisem bila,« razlaga sogovornica. Za delo policistke se je sicer odločila na predlog brata, ki je tedaj obiskoval kadetsko šolo v Tacnu. Gostinstvo, za kar se je sicer izučila po očetovi odločitvi, ji namreč ni dišalo, motilo jo je predvsem delo z vinjenimi gosti. Pa ni šla potem samo z dežja pod kap, saj se tudi policisti pogosto srečujejo z vinjenimi osebami, nas je zanimalo. »Ne, policisti so vendarle vsaj v preteklosti imeli precejšnjo avtoriteto, ki je natakarice nismo imele in smo morale biti ves čas prijazne in potrpežljive do gostov, naj so se do nas obnašali še tako žaljivo,« odgovori.

»Policist je bil tedaj izrazito moški poklic, vendar moram reči, da so nas sodelavci v Kranju kar dobro sprejeli. Vseeno pa smo se počutile kot nekakšne vsiljivke, pri svojem delu smo se morale ženske tudi veliko bolj dokazovati kot moški kolegi. Ker pa smo Štajerci zelo trdoživi, sem zdržala,« pripoveduje Marija, ki se spominja, da so jo tudi ljudje na cesti sprva zamenjevali za stevardese, železničarke, tudi poštarice. »Spominjam se, da so bile prve uniforme za miličnice res obupne. Ko sem tako šla na obisk k sorodnici, ki je živela v stolpnici v Kranju, me je ena od stanovalk zamenjala za poštarico in povprašala, ali imam kaj pošte zanjo,« se še danes nasmeje takšnim in drugačnim nerodnim pripetljajem, ki so sestavljale vsakdanjik prvih slovenskih uniformiranih policistk. »Sicer pa moram poudariti, da pri samem delu z občani ni bilo kakšnih velikih težav zaradi dejstva, da sem ženska. Le klicali so nas drugače kot moške policiste, ki so bili kifeljci. Nas so klicali makovke …«

No, kakšen moški pogled se je včasih vendarle malo dlje kot na moškem policistu zadržal na ženski v policijski uniformi. »Ko sem usmerjala promet v križišču na Laborah v Kranju, je naenkrat počilo za mano. Kasneje sem voznika vprašala, kaj je delal, da je trčil, pa mi je odgovoril, da je gledal mene,« se nasmehne. Iz policijskih začetkov se dobro spominja tudi prvega vozila oziroma voznika, ki ga je ustavila: »Prvič sem seveda ustavila fička. Voznika vprašam, ali je kaj popil, in mi odgovori, da samo mleko. Ga povabim, naj izstopi, pa se je od vinjenosti kar zvrnil iz avtomobila.«

Delo uniformirane policistke je opravljala dobrih štirinajst let, najdlje na mejnem prehodu na Ljubelju, na katerega ima še vedno zelo lepe spomine. »Policisti in cariniki smo bili tedaj dobri prijatelji, vedno smo si pomagali. Danes je menda precej drugače,« pove. Med delom na Ljubelju je celo sodelovala pri snemanju filma Paralele v produkciji slovenske in avstrijske televizije. Za deset let se je potem preselila na Policijsko upravo Kranj, kjer je bila tudi tajnica direktorja, zadnje leto in pol pred upokojitvijo pa je delala na letališki policiji na Brniku. Pisarniško delo ji očitno ni kaj prida škodovalo, saj se je tedaj po desetih letih znova udeležila letnega preverjanja streljanja z orožjem in z malokalibrsko puško dosegla 1. mesto med vsemi policistkami.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / torek, 13. avgust 2024 / 08:35

Kolesarji udeleženi v več nesrečah

Bled, Štefanja Gora – Policisti na Gorenjskem so v preteklih dneh znova obravnavali več nesreč, v katerih so bili udeleženi kolesarji. Kljub opozorilom o previdnosti na cestah so se zgodili padci i...

Objavljeno na isti dan


Kranj / sreda, 14. maj 2008 / 07:00

Tri desetletja Najdihojce

Kranj - Vrtec Najdihojca je v začetku aprila praznoval tridesetletnico. Ob tej priložnosti so zato konec aprila pripravili praznovanje in v goste povabili smučarskega skakalca Ro...

Splošno / sreda, 14. maj 2008 / 07:00

Pestra izbira kopalk

Navdušujejo privržence naravnih materialov, upreti pa se jim ne morejo niti ljubitelji in ljubiteljice trend materialov.

Splošno / sreda, 14. maj 2008 / 07:00

Jubilejni pohod na Špičasti hrib

Na prvo majsko nedeljo je bil že petindvajseti pohod na Špičasti hrib. "V hribih iščemo zdravje," so povedali Janko, Jože in Vili, redni obiskovalci tega markantnega vrha med Joštom in Mohorjem.

Splošno / sreda, 14. maj 2008 / 07:00

Skavt je prijatelj vsakomur

Mineva sto let od izdaje knjige lorda Baden-Powella: Skavt, navodilo za vzgojo dobrih državljanov, ki so jo leta 1932 prevedli tudi v slovenski jezik. Skavtska bibilja, kot ji pravijo, je pred kratkim...

Splošno / sreda, 14. maj 2008 / 07:00

Biti trezen ne pomeni biti brezzvezen

Alkohol je tretji najpogostejši vzrok za obolevnost in umrljivost v Evropi, med mladimi pa celo prvi. Mestna občina Kranj sodeluje v projektu "Alkohol. Odloči se za trezen pogled," ki ga sofinancira E...