Karel Šavnik in družinsko županovanje v Kranju

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / sobota, 3. februar 2018 / 20:13

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (134)

Karel Šavnik, ki se je rodil 29. januarja 1840 v Kranju, je bil član rodbine, ki je županovala Kranju skupaj kar 41 let. Umrl je 23. 1. 1922 v Kranju. Kar 36 let je bil mestni župan, in sicer med letoma 1874 in 1910. Že pred njim je bil njegov oče Sebastijan kar dvakrat izvoljen za kranjskega župana, v letih 1864–1866 in 1869–1872. Tako je bilo županovanje Šavnikovih v Kranju že kar nekakšna uveljavljena tradicija. Oče in sin sta bila sicer zelo uspešna župana, ki sta si zaslužila čast in spoštovanje, vendar pa so bili Šavnikovi morda še bolj znani po svoji lekarni, ki je še dolgo ostala v spominu starih Kranjčanov.

Karel Šavnik ni bil samo župan z najdaljšim stažem v mestu, ampak morda še bolj znan kot lekarnar, saj je poleg županovanja praktično vse življenje delal tudi v lekarni, ki jo je ustanovil njegov oče Sebastijan. Karlova mati je bila Joana, rojena Toman, Karlov oče Sebastijan pa se je rodil 19. januarja 1801 v Mačah pri Bistrici v Rožu (župnija Sveče) kmetu Valentinu in njegovi ženi Magdaleni, rojeni Obilčnik, umrl pa je 26. 6. 1885 v Kranju. V Celovcu in Velikovcu je opravil tirocilij, to je učno dobo v lekarništvu, kasneje pa je študiral medicino v Pragi. Kot magister farmacije je Sebastijan delal najprej v lekarni Jožeta Wagnerja v Ljubljani. Leta 1832 je prišel v lekarno U. Pirca v Kranj. Leta 1835 je lekarno odkupil od Pirčeve vdove. 

Karel Šavnik je osnovno šolo in gimnazijo obiskoval v Kranju, medicino pa je študiral na Dunaju. Že pred županovanjem se je izredno uveljavil v življenju mesta. Tako je že leta 1863 ustanovil Narodno čitalnico in bil njen tajnik. V dolgem županovanju, ki ga je opravljal poleg dela v lekarni, je veliko vplival na razvoj Kranja. Zelo se je zavzel in prispeval za razvoj šolstva, predvsem za obstoj gimnazije. Leta 1893 je ustanovil hranilnico. Izpeljal je gradnjo sirotišnice, vodovoda in veliko pozornost posvečal olepšavi mesta.

Na deželnozborskih volitvah julija 1877 je bil izvoljen (ter leta 1878 potrjen) za poslanca v kuriji mest in trgov kot edini slovenski župan.

Tudi sinova Karla Šavnika starejšega sta bila izredno uspešna. Sin Karel Šavnik mlajši je bil priznani avstrijski, jugoslovanski in slovenski finančni strokovnjak, njegov brat Franc Šavnik pa je nadaljeval lekarniško tradicijo in je prevzel očetovo lekarno v Kranju. Petintrideset let je deloval v podružnici Slovenskega planinskega društva. Francu Šavniku so vzidali spominsko ploščo na prvotni Valvasorjevi koči pod Stolom.

Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki iz dežele Kranjske:

V Kranju so 29. 1. 1863 na občnem zboru na Stari pošti odprli Narodno čitalnico. Društvene prostore je dobila v hiši Petra Mayrja (pri Petrčku).

Iz zapora, kjer je čakal na smrtno kazen, je 30. 1. 1538 pobegnil Janez Kacijanar, baron na Katzensteinu v Begunjah in kranjski deželni vladar. Očitali so mu poraz proti Turkom.

V Struževem pri Kranju se je 31. 1. 1799 rodil pesnik, pisatelj in narodni buditelj Blaž Potočnik. Z Bleiweisom je sodeloval pri nastajanju Velike pratike.

V vasi Krnica pri Gorjah se je 31. 1. 1808 rodil avstroogrski častnik slovenskega rodu Urban Žemva. Dosegel je čin majorja pehote, dva njegova sinova pa sta postala generala.