Vsak tretji ima povišan krvni tlak

Urejen krvni tlak zmanjša tveganje za srčni infarkt in možgansko kap, je sporočilo letošnjega Svetovnega dneva zdravja.

Zvišan krvni tlak oziroma arterijska hipertenzija je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za obolevnost za kronične nenalezljive bolezni. Te so v Sloveniji in svetu vodilni vzrok smrti, prezgodnje umrljivosti, invalidnosti, dela nezmožnosti in slabše kakovosti življenja. Zvišan krvni tlak ima vsak tretji prebivalec Slovenije. Preventivni programi so uspešni, še vedno pa se prebivalci premalo zavedajo pomena normalnega krvnega tlaka, so pred Svetovnim dnevom zdravja opozorili pri Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ).

Med kronične nenalezljive bolezni, ki jih zvišan krvni tlak pospešuje, sodijo predvsem bolezni srca in ožilja s pojavnostjo srčnega infarkta, možganske kapi, srčnega popuščanja, motenj srčnega ritma, povišan krvni tlak pa vpliva tudi na obolevnost ledvic. Tveganje je še večje, če so prisotni še drugi dejavniki, kot so motnje v presnovi krvnega sladkorja in sladkorna bolezen tipa 2, motnje v presnovi maščob, debelost in kajenje. "Če upoštevamo dejstvo, da je 26 odstotkov starejših od 35 let, debelih (ITM nad 30), da jih ima 68 odstotkov holesterol in 18 odstotkov sladkor v krvi nad normalo, kadi pa jih še vedno okrog 27 odstotkov, je obremenjenost odrasle populacije za zbolevanje zaradi srčno-žilnih bolezni še vedno velika. Moški so sicer bolj ogroženi kot ženske," je navedla Jožica Maučec Zakotnik iz IVZ. Že deseto leto poteka Nacionalni program primarne preventive srčno-žilnih bolezni, vidni pa so že tudi učinki tega programa. »Čeprav se je v Sloveniji število smrti zaradi bolezni srca in žilja v zadnjih 20 letih prepolovilo, predstavljajo te bolezni še vedno vzrok za blizu 40 odstotkov celotne umrljivosti. Glede na leto 2002, ko smo začeli z izvajanjem nacionalnega programa, ugotavljamo danes okoli 1200 srčno-žilnih smrti letno manj. Približno polovico uspeha lahko pripišemo boljšemu zdravljenju bolezni, vsaj 600 ohranjenih življenj na leto pa uspešno izvedenim preventivnim programom,« je pojasnil nacionalni vodja programa doc. dr. Zlatko Fras z UKC Ljubljana.

Pomemben del nacionalnega programa predstavljajo svetovanja za spreminjanje nezdravega življenjskega sloga. »Gre za programirano zdravstveno vzgojo za odraslo populacijo, ki se izvaja v 61 zdravstvenovzgojnih centrih in tvorijo nacionalno mrežo za izvajanje programov zdravstvene vzgoje in promocije zdravja za odraslo populacijo, « je pojasnila asist. Sanja Vrbovšek z IVZ. V obdobju od leta 2002 do leta 2012 je bilo v obravnavo vključenih skoraj 360.000 oseb, izvedenih pa je bilo nekaj več kot 41.000 delavnic in individualnih svetovanj. Pomembna je tudi vloga referenčnih ambulant. Danes deluje v Sloveniji 292 referenčnih ambulant, to so ambulante družinske medicine, v katerih poleg zdravnika in tehnika zdravstvene nege v polovičnem delovnem času sodeluje diplomirana medicinska sestra.