Skoraj vsa doma pridelana žita tudi sami predelajo

Na Žulčevi kmetiji na Srednji Beli so opustili rejo govedi in se preusmerili v pridelovanje in predelovanje žit. Od lani tudi sami meljejo žita v novem mlinu na kamen. Iz doma pridelanih žit pripravljajo dvanajst vrst moke, zdroba in kaše.

Srednja Bela - Kmetija Pr' Žulc na Srednji Beli je bila nekdaj značilna govedorejska kmetija, na kateri so redili od petnajst do dvajset govedi – krave za mleko in bike za meso. Ko sta Tone in Anica gospodarske vajeti pred enajstimi leti prepustila sinu Marjanu in njegovi ženi Mirandi, sta »tamlada« dva ugotavljala, da ob službi ne bosta mogla nadaljevati živinorejske tradicije, a da bi obdelanost zemlje lahko zagotavljala s poljedelstvom. Takrat je padla odločitev – v letu 2002 so dali v klavnico zadnje govedo, travnike so preorali in spremenili v njive, mehanizacijo za košnjo in spravilo trave so prodali in začeli nabavljati poljedelske stroje za setev in žetev, za obdelavo tal ... Tako sta Marjan in Miranda začela preusmerjati nekdaj govedorejsko kmetijo v poljedelsko, na kateri danes skupaj s starši obdelujeta devet hektarjev lastnih in najetih zemljišč, od tega je sedem hektarjev njiv. Na njivah pridelujeta pšenico, piro, rž, ajdo, koruzo za zrnje, proso, že skoraj deset let tudi semensko ajdo avtohtone domače sorte darja za potrebe Semenarne, letos bosta tem poljščinam dodala še ječmen in oves.

Prodajajo doma in v trgovinah
»Prva leta smo žita prodajali okoliškim kmetom za krmljenje živine, a ker s tem ni bilo kaj prida zaslužka, smo začeli razmišljati, da bi vsaj del žita predelali doma. Že po ajdovi moki, ki nam jo je iz lastne ajde mlel mlinar iz Predoselj, je bilo precej zanimanja, kupci pa so ob tem spraševali tudi po drugih mokah,« pove Marjan in doda, da so se pred tremi leti odločili tudi za predelavo žit. Takrat so dopolnilno dejavnost opravljanje storitev s kmetijsko mehanizacijo razširili še na predelavo žit, potem so posejali bolj raznovrstna žita ter nabavili mlin na kamen s presejalno napravo in stroj za luščenje pire. Lani so prvič sami mleli žita, le za pripravo ajdove in prosene kaše za zdaj še nimajo potrebne naprave in jim to naredijo drugi. Na kmetiji zdaj ponujajo iz doma pridelanih žit različne vrste moke, zdroba in kaše – ajdovo, pirino, koruzno, rženo in pšenično moko, polnovredni pšenični, pirin in koruzni zdrob, letos, ko bodo pridelali tudi ječmen in oves, bodo v ponudbi še ješprenj in ovseni kosmiči. In kakšne prodajne poti so ubrali? Odločili so se za neposredno trženje, to je za prodajo na domu, ob tem pa so njihovi »pridelki« tudi v vseh Domačih kotičkih živilskih trgovin Kmetijsko gozdarske zadruge Škofja Loka ter v zasebni prodajalni v Spodnjih Bitnjah. Med kupci prevladujejo domačini, vse več pa jih je tudi iz Kranja in okolice. »Največ povprašujejo po pšenični in ajdovi moki ter po proseni kaši, po tej še zlasti zato, ker je domačo na trgovskih policah zelo težko dobiti. Najbolj pa jih zanima, ali je to, kar ponujamo, res domače, narejeno iz doma pridelanih žit,« pravi Marjan in doda, da si kupci v času rastne sezone lahko tudi sami ogledajo njive pšenice, ajde, prosa, lahko tudi vidijo način pridelave, kako se žita meljejo ... Žita pridelujejo na način, ki je okolju in ljudem čim bolj prijazen, za zatiranje plevelov ne uporabljajo fitofarmacevtskih sredstev, ampak česalo, s katerim »počešejo« njivo enkrat pred setvijo in potem še dvakrat ali trikrat v rastni dobi.

Žita so bolj slabo prezimila
»Pogoji za poljedelstvo pri nas niso tako dobri, kot so v Prekmurju, a letina in s tem količina pridelka je precej odvisna od vremena. Lani je bila letina povprečna, pri pridelovanju so nam »nagajali« tudi divji prašiči, ki očitno vedo, kaj je dobro, in so med koruznimi njivami na Srednji in Spodnji Beli izbrali prav naše, na katerih smo pridelovali koruzo za pripravo polente. Problemi so bili tudi s spravilom ajde, saj nas je konec oktobra že priganjal zgodnji sneg. Tudi letos kaže slabo, saj so žita v dolgi in mokri zimi bolj slabo prezimila,« pove Marjan in poudari, da je pri pridelavi in predelavi žit zelo pomembna tehnična opremljenost, ki jim omogoča, da niso odvisni od drugih in da lahko vse, kar je potrebno, naredijo v pravem času. To je tudi razlog, da so nabavili najnujnejšo mehanizacijo in uredili lastno sušilnico, v katero lahko takoj po žetvi dajo sušiti zrnje.

In kako naprej, vprašamo Marjana? »Prisluhnili bomo željam potrošnikov in ponudbo morda še razširili. Še naprej bomo opravljali storitve za druge. Imamo sejalnico, kombajn, mlin na kamen, stroj za luščenje pire ... Dolgoročni razvoj bo odvisen tudi od odločitve otrok, ki jih trenutno najbolj zanima izdelava ovsenih kosmičev. Sinova Adam in Domen pravita, da bo to njun posel. Že sedaj pa z veseljem razložita, kaj vse se pri nas dobi.«