Vijuganje v svetu narcis

Španov vrh (1334 m) in Črni vrh (1366 m) - Pozimi simpatično manjše smučišče, v planinski sezoni pa prijetna planinska pot, kamor običajno ne zahajajo trume planincev. Okolica, ki ponuja vrsto vzponov z gorskimi kolesi. Planinski svet, ki spomladi, ko cvetijo narcise, privabi številne obiskovalce.

V dneh, ko je zaradi stalnega sneženja in nemožnosti predelave snega precej nevarno hoditi po gorah, je potrebno najti drugačno rešitev za uživanje v hribih. No ja, če ni drugega, je dobra tudi turna smučarija v bližini urejenih smučišč. Seveda se je potrebno prilagoditi pravilom, ki veljajo tam, a vseeno se najde tudi kakšen konec nesteptanega snega, da lahko veselo vijugamo. Tokrat bomo s turnimi smučni obiskali Španov vrh in nadaljevali naprej do Črnega vrha.

Vzpon do Španovega vrha se začne v vasi Planina pod Golico, kjer pustimo avto na parkirišču pod sedežnico. Sprehodimo se do sedežnice, kjer si nataknemo smuči in začnemo z vzponom ob robu smučišča. V spodnjem delu je vzpon zmerno strm, nato strmina popusti in postane precej strmejša v osrednjem delu, ki nas pripelje do poravnave smučišča oz. do vmesne postaje sedežnice. Na naši desni strani je Smučarski dom na Črnem vrhu, na nadmorski višini 1156 m. Nadaljujemo po ravnini, ki že tukaj da vedeti, da ob smučanju zahteva kar smuk, sicer bomo morali še »štanfati«.

Nadaljujemo po ravnini, nakar se vzpon spet začne najprej zmerno, nato pa vse bolj vzpenjati. Predlagam, da se držimo desne strani smučišča, po možnosti celo zunaj proge, saj je steptan sneg precej trd, celo leden, kar zna vzpon narediti precej neugoden zaradi nevarnosti zdrsa.

Tik pod vrhom Španovega vrha se še vedno vzpenjamo po desni strani.

Z vsakim višinskim metrom se nam bo za hrbtom kazala lepša panorama mogočnih Julijcev, s svojim gozdnatim predgorjem v obliki Mežakle, iz katere dominira njena špica, Jerebikovec. Vse to nam je poznano, kajne?! Desno od sedežnice se razprostira greben Karavank z Golico, sedlom Rožca, Hrušanskim vrhom, priljubljeno Dovško Babo in lepotico Kepo v ozadju.

Pri zgornji postaji sedežnice se spustimo po gozdni cesti rahlo navzdol in se začnemo vzpenjati po naslednjem travniku, najprej do prvega vikenda, v gozdu pa je tudi zavetišče Gorske reševalne službe. Zavetišče stoji na jugozahodnem pobočju Črnega vrha, pribl. 1350 m visoko, na zgornjem robu manjše jase. S tega travnika se mi pogled na Julijce zdi najlepši. Rjavina, Vrbanove Špice, Cmir, zadaj očak Triglav, pa Bavški Gamsovec, Stenar, Dolkova špica, Škrlatica, Kukova Špica, celo Špik. Škoda le, da je bilo ob zadnjem obisku vreme bolj kislo.

Če nadaljujemo mimo koče Gorske reševalne službe, pridemo do vrha Črnega vrha, še malo naprej do Križevca.

Nazaj v dolino se spustimo po poti vzpona, ker nas v Planini pod Golico čaka avto. Odvijugamo po travniku in po smučišču; iščemo in izbiramo 'flanke', ki bodo varne in prijetne. Do Španovega vrha se lahko povzpnemo tudi od Doma na Pristavi v Javorniškem Rovtu. A od tam še nisem šla; še eden od vzponov, ki nas čaka in vabi.

Do Črnega vrha je približno ura in pol hoda.

Če vas ne mika, da bi Španov vrh presmučali, se »v Rovte« podajte v času narcis; običajno maja, a glede na letošnje vreme, verjetno malce kasneje. Takrat je ta del resničen raj na Zemlji, ko cvetijo milijoni in milijoni belih ključavnic.

Nadmorska višina: 1366 m
Višinska razlika: 416 m
Trajanje: pribl. 2 uri
Zahtevnost: ena zvezdica