Ne na pragu, že globoko v revščini

Z velikim humanitarnim koncertom vokalne skupine Perpetuum Jazzile, ki ga 11. aprila v športni dvorani v Šenčurju v sodelovanju z občino Šenčur organizira Območno združenje Rdečega križa Kranj, bodo zbirali denar za vse več ljudi v stiski, ki pri njih iščejo pomoč.

Kranj, Šenčur - To bo že tretji koncert, ki ga s humanitarnim namenom pripravlja kranjsko združenje Rdečega križa: prvi je bil v Kranju, drugi lani v Cerkljah. »Pri pomoči ljudem v stiski se moramo vse bolj opirati na lastne vire, saj je donacij vse manj, prosilcev pa vse več in bi bilo najbolje prirediti dva, ne le en koncert na leto,« pravi predsednik območnega združenja Marjan Gantar.

Kaj opažate pri Rdečem križu, kamor se po pomoč zateka vse večje število ljudi v stiski?

»Opažamo, da mnogo ljudi ni le na pragu revščine, pač pa že globoko v njej. Dodatno bolečino je povzročil še zadnji zakon o socialnem varstvu, po katerem se celo humanitarne prispevke družinam upošteva kot prihodek in se jim zaradi tega zmanjšajo ali celo ukinejo socialni prejemki. Človek bi dejal, da je umrla socialna država. Če primerjamo leto 2007, ki je veljalo za dobro, z letom 2012, se je število prosilcev za prehrambene pakete Rdečega križa povečalo kar za štirikrat. Leta 2007 smo imeli 215 prošenj in je bilo tovrstne pomoči deležno 650 družinskih članov, lani jih je bilo 925, kar pomeni, da smo pomagali 2163 članom družin.«

Pa imate dovolj paketov, da zadostite povečanim potrebam?

»Prehranske pakete območna združenja dobimo od Rdečega križa Slovenije. Nasprotno s porastom povpraševanja po paketih z osnovnimi življenjskimi potrebščinami pa se število slednjih zmanjšuje. Leta 2011 smo prejeli 2200 paketov, lani 1933, torej za petino manj. Zaradi tega se moramo v večji meri opreti na lastne vire. Leta 2011 smo tako zbrali denar za 700 paketov, lani pa že za 900 paketov. Vir so tudi humanitarni koncerti, s katerimi smo začeli leta 2010 in smo edino območno združenje Rdečega križa, ki organizira dobrodelni koncert.«

S hrano zadnja leta iz intervencijskih zalog pomaga tudi Evropska unija. V kolikšni meri pomaga vašemu združenju?

»Tudi tu se pomoč zmanjšuje. Leta 2011 smo iz zalog EU dobili za 60 ton prehranskih izdelkov, lani še 29 ton. Tako smo pri območnem združenju leta 2011 sami poskrbeli za 9 ton prehrambenih izdelkov, lani že za 14 ton. Tudi to je dokaz, da bomo v prihodnje vse bolj odvisni od lastnih virov. Donacij ni več toliko kot v preteklosti. Srečo imamo vsaj, da nas iz svojih proračunov financirajo občine, a seveda ne v višini, ki bi nam omogočila dovolj denarja za vse večje potrebe. Naj še dodam, da občine po svojih najboljših močeh pomagajo tudi pri izvedbi humanitarnih koncertov, letos je to občina Šenčur.«

Ljudje v stiski se na vas verjetno obračajo tudi s prošnjami za pomoč v denarju?

»Res je. Ne pomagamo le s hrano in oblačili (leta 2007 smo denimo razdelili 4 tone oblačil, lani že 10 ton), ljudje prosijo tudi za pomoč pri plačilu položnic. To smo v preteklosti lažje zmogli, saj je bilo denimo v letu 2007 21 tovrstnih prošenj za pomoč, kar je takrat pomenilo 3971 evrov, lani pa je bilo prošenj 105 in denarna protivrednost 21.102 evra. Vsem nismo mogli zagotoviti te pomoči, ker nismo imeli na voljo dovolj denarja. Tako o pomoči pri plačilu položnic odloča socialna komisija, ki odloči na podlagi priloženih dokazil in potrdil centra za socialno delo, poleg tega pa za soglasje prosimo tudi krajevne organizacije Rdečega križa, ki imajo na »terenu« najboljši vpogled v socialno stanje družin. Poleg tega krajevne organizacije, ki imajo sredstva od članarine, tudi same prispevajo za ogrožene občane s svojega območja.«

Kaj si obetate od humanitarnega koncerta?

»Z izkupičkom dobrodelnega koncerta, ki bo v četrtek, 11. aprila, ob 20. uri v športni dvorani v Šenčurju z nastopom odlične slovenske vokalne skupine Perpetuum Jazzile (mimogrede, zanj smo se dogovarjali dobro leto), nameravamo zagotoviti nakup prehranskih paketov, po katere, kot rečeno, prihaja vse več ljudi v stiski. Prosilci so družine, starejši, ljudje, ki so izgubili službe ... Ob dneh, ko delimo hrano, je pri nas gneča kot na železniški postaji. Težko je gledati žalostne obraze ljudi, ki so zabredli tako globoko v revščino, da morajo prositi za pomoč. Ljudje, ki so kupili vstopnice za koncert, so to storili iz dveh pobud: ker želijo prisluhniti kakovostnemu glasbenemu programu in ker želijo pomagati soljudem v stiski, čeprav se je morda tudi njim v krizi znižal materialni standard.«