Ornament v bakru

Besedilo: Ana Hartman
Kategorija: Kultura / / 06:00

V Kovaškemu muzeju v Kropi so odprli razstavo izdelkov v bakru, ki jih je izdelal graver in cizeler Janez Gašperšič.

V Kovaškemu muzeju v Kropi bo do konca septembra na ogled razstava z naslovom Ornament v bakru, ki prikazuje graverske in cizelerske izdelke Janeza Gašperšiča, osrednje osebnosti kroparske ustvarjalnosti v bakru. Razstavljena dela so le manjši dokumentiran del obsežne zapuščine avtorja, ki je lani pri 74 letih starosti preminil. V njegovi družinski zapuščini se je ohranilo več kot 150 izdelkov v bakru, večji del, tudi na razstavi, predstavljajo cizelersko obdelani predmeti: okrasni krožniki, pladnji, različno posodje, stenske slike, ure, okviri ogledal, razpela, jaslice ... »Njegova ornamentika je izredno bogata in pestra po motiviki. Zelo priljubljen motiv je fantazijska ptica, ki mu je omogočala raznovrstno ornamentiko, spet drugič je preigraval mitološki motiv boga sonca Mitre. Zelo veliko predmetov ima religiozno noto,« je na četrtkovem odprtju razstave povedala Saša Florjančič, kustodinja Kovaškega muzeja. Poleg predmetov iz družinske zapuščine so na ogled cizelirani simboli s pretežno humoristično noto tradicionalnih pohodov na Stol Rekreacijskega kluba večno mladih fantov Radovljica, ki so Gašperšičeva v javnosti najbolj znana dela. Med njimi izstopa situla ob 20-letnici kluba z upodobitvami dotedanjih simbolov pohodov, ki se vrstijo v več pasovih. »Veliko je ustvarjal tudi zase, izredno se je zanimal za ornament, od tod tudi naslov razstave,« je pojasnila Florjančičeva.

Gašperšič se je kot diplomant Šole za umetno obrt v Ljubljani zaposlil v oddelku za umetno kovinarstvo oz. graverstvo in cizelerstvo, ki so ga leta 1951 osnovali v sklopu tovarne Plamen, od leta 1956 pa je bil sestavni del podjetja UKO Kropa. Delavnica je bila kadrovsko precej močna, v njej je ustvarjalo tudi dvanajst diplomantov in diplomantk graverstva in cizelerstva s kroparske Šole za umetno kovinarstvo, ki je delovala med letoma 1951 in 1954. »Ko sem raziskovala umetno kovaštvo, me je fasciniralo, koliko likovno nadarjenih posameznikov je bilo v Kropi v 50. letih prejšnjega stoletja,« je dejala Florjančičeva. Graversko delavnico je od leta 1974 vodil Gašperšič, v njej je leta 1991 dočakal tudi upokojitev.

Veliko je ustvarjal tudi v domači delavnici v Kropi in nato v Radovljici. Pri svojem delu je največ uporabljal cizeliranje, gre za tehniko preoblikovanja bakrene pločevine z obeh strani s posebnimi orodji, brez odvzemanja materiala. Pri graviranju je na predhodno potemnjeno površino z graverskimi dleti risal najrazličnejše motive, veliko je uporabljal t. i. cikcak gravuro. »Včasih je uporabljal več krasilnih tehnik hkrati. Pomembna mu je bila izpovedna moč izdelka, zato je tudi eksperimentiral. Brez uporabe preoblikovalnih orodij je določene površine posode potemnil, drugi pa so ostali svetli. S tem je dobil zanj značilne vzorce brez reliefa. Nekatere okvirje za ogledala je po izdelavi še patiniral v zeleno barvo, značilno za korozijo bakra. Eksperimentiral je še s plamenskim rezanjem in s tem dobil značilne neravne robove in luknje v izdelku,« je pojasnil Igor Ravbar iz Narodnega muzeja Slovenije.

Na odprtju razstave, ki jo je postavila Barbara Bogataj Kokalj, so se zbrali številni Gašperšičevi svojci, med njimi žena Milena, prijatelji, sodelavci in člani kluba večno mladih fantov. Pobudnik razstave je mojstrov brat Jože Gašperšič, v kulturnem programu pa je nastopil Koledniški trio, ki ga sestavljajo mojstrova pranečaka Liza in Blaž Šparovec ter Nejc Mikolič, vodi pa jih drugi brat Egi Gašperšič.