Igre bi povezale Slovenijo

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Bohinj / petek, 11. april 2008 / 06:00

Ali je napovedana kandidatura Olimpijskih iger 2018 v Sloveniji utopija ali odlična priložnost za Gorenjsko?

Bohinj, Kranj – »Olimpijske igre 2018 v Sloveniji so lahko realnost,« pravi župan Bohinja Franc Kramar. Danes je zgrajena tretjina športne infrastrukture, tudi če OI tu ne bo, bo zgrajena še dodatna petina športnih objektov, manj kot polovico bi zgradili za potrebe iger. Tekmovanja bi potekala na treh območjih: Zgornja Gorenjska, Kranj (Cerklje in Ljubljana) in Maribor.

»To je naš predlog, naša podlaga, da bi Slovenija postala kandidatka za organizacijo iger, a gre za zdaj bolj za argumente moči in ne moči argumentov,« pravi Kramar, razočaran nad pesimizmom posameznikov. »Vsi operirajo na pamet. Trdimo, da bi igre lahko izpeljali za 860 milijonov evrov, in takšno finančno konstrukcijo zagovarjamo, drugi govorijo o treh milijardah, od kod jim te številke, pa ne povedo,« je jezen župan, ki že v kandidaturi za olimpijske igre vidi veliko priložnost za prepoznavnost Slovenije.

»Zagotovo bodo učinki pozitivni, saj iger ne jemljemo le kot športni dogodek, ampak priložnost za gospodarstvo, kulturo, da o prepoznavnosti naših krajev niti ne govorim. To bo povezovalni projekt za celotno Slovenijo,« pravi Franc Kramar, ki napoveduje nov korak – pripravo analize izvedljivosti in marketinško analizo. Tone Vogrinec je povedal, da bi zgolj za kandidaturo potrebovali sto milijonov evrov, kar Kramar zavrača in stavi na omenjeni analizi v vrednosti 120 tisoč evrov, kar bodo zagotovile občine Zgornje Gorenjske, Kranj, Cerklje in Maribor. Prek analiz se bodo občine šele odločile, ali bodo v kandidaturo šle.

Na Gorenjskem imamo z organizacijo (predvsem) zimskih športnih prireditev kar nekaj izkušenj, nov test bo čez dve leti na Bledu s t. i. veteranskimi olimpijskimi igrami z deset tisoč obiskovalci (Winter Master Games), ki sodi pod okrilje Mednarodnega olimpijskega komiteja, v Mariboru pa kandidirajo tudi za organizacijo univerzijade. Kaj menijo o ideji in ali bi bili pripravljeni sodelovati kot sponzorji, smo vprašali v več gorenjskih podjetij. Iz Save, Alpine in Hit Alpinee odgovora nismo prejeli, iz Merkurja so nam odgovorili, da Bine Kordež ni dosegljiv. V Aerodromu Ljubljana, ki ga vodi Zmago Skobir, menijo, da je Gorenjska finančno prešibka regija, da bi lahko izpeljala tako zahteven projekt. »Če pa bi organizatorjem uspelo povezati slovensko gospodarstvo, morda tudi v sodelovanju s sosednjimi državami, pa bi se tudi naše podjetje vključilo kot pokrovitelj iger,« so nam sporočili iz Aerodroma Ljubljana.

»Ideja o izvedbi olimpijskih iger na Gorenjskem je stara, vendar nič manj zanimiva. Vsekakor bi bil to velik zalogaj, ne samo za regijo, pač pa za celotno državo. Acroni se glede na vrsto proizvodov in trgov, na katerih smo prisotni, težko vidi v vlogi pokrovitelja,« odgovarja Slavko Kanalec, glavni direktor jeseniškega Acronija, in dodaja, da so njihovi strokovnjaki že sodelovali pri pripravi tekmovanj v Planici, pokalu Vitranc in podobno in bi bilo tako tudi v tem primeru.

O možnostih izvedbe iger, ali si jih Gorenjska lahko privošči, kaj bi morali storiti za uspešno izvedbo, smo vprašali tudi Janeza Benčino, predsednika gorenjskega razvojnega sveta, vendar odgovorov nismo prejeli. Zato pa je Bogo Filipič, direktor Regionalne razvojne agencije Gorenjske, povedal: »Z razvojnega vidika je idejo vredno pozdraviti, čeprav se trenutno zdi utopija. Dobra bi bila za promocijo, za obnovo športnih objektov, prepoznavnost Gorenjske, torej turizma in tudi vložka v našo regijo.« Filipič pobudo za zdaj pozna zgolj iz medijev.