Velika podpora novemu smučišču

V Bohinjski Bistrici je bila v sredo javna tribuna, na kateri je vodja projekta Boštjan Čokl poskušal najti možnosti za rešitev še preostalih zemljiških problemov.

Bohinjska Bistrica - V sredo je Boštjan Čokl, investitor največjega načrtovanega smučišča v Sloveniji, v Domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici sklical javno tribuno, s katero je želel razrešiti težave z zadnjo peščico lastnikov, ki noče podpisati služnostnih pogodb za uporabo zemljišč. Zaradi tega je celoten projekt zaustavljen, saj so služnosti pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja; tako Čokla kot župana Franca Kramarja pa ob tem močno skrbi izguba investitorja in posledično propad projekta. Kot je za Gorenjski glas povedal vodja projekta Boštjan Čokl, je lastnikov, ki ovirajo gradnjo, le okoli pet ali šest. "Največja težava je v tem, da so hkrati sami lastniki in tudi člani agrarne skupnosti, kar problem podvoji. Bohinjci so izrazili močno podporo smučišču. Ljudje se zavedajo pomena smučišča, zato računam, da bodo kot domačini in sosedje pomagali prepričati še preostale lastnike zemljišč, da bodo pristali na takšne pogoje, kot jih imajo vsi ostali.

Na srečo se država zaveda pomena projekta in nas tudi podpira. Za dokončno rešitev zemljiških zadev vzporedno že peljemo postopke za začasno razlastitev in s tem pridobitev služnosti. Lastniki zemljišč se morajo ob tem zavedati, da bodo na tak način dobili osemkrat manjše odškodnine, kot jim jih ponujamo, saj jim po tovrstnem postopku pripada odškodnina glede na sodno cenitev," je še pojasnil Čokl.

Čokl je zbranim krajanom, ki so dodobra napolnili dvorano doma Joža Ažmana, uvodoma ponovno predstavil projekt ter jih pozval, naj vprašajo, kar jih zanima, oziroma naj predlagajo možne rešitve. Predstavil pa je tudi nekaj zahtev tistih, ki projekt ovirajo, vendar imen ni želel izdati. Tako dva zahtevata legalizacijo črnih gradenj, spremembo kmetijskih zemljišč v stavbna ter celo neomejeno število prenosljivih letnih smučarskih kart s 95-odstotnim popustom.

Krajani so poudarili, da se zavedajo pomena projekta za delovna mesta in za preživetje Bohinja, saj je v primeru propada projekta ogroženo tudi okoli 60 delovnih mest v Eko park hotelu Bohinj. Krajan Stanko Urantar je dejal: "Štiriinštirideset let sem delal v Švici, med drugim tudi v tamkajšnji smučarski zvezi. Tudi tam so se borili za projekte, a česa takega nikoli nisem videl. Za nas in za prihajajoče generacije gre." Podobnega mnenja je bila tudi Darja Lazar, ki vodi turistično agencijo v Bohinju, in jo na Koblo vežejo spomini iz otroštva. Spominja se, da so takrat številni mladi Bohinjci tam našli delo, želi pa si, da bi ga našli tudi zdaj na novem smučišču. Tudi Čokl zagotavlja, da bodo večino delovnih mest, ki jih bo najmanj sedemdeset, zapolnili z domačo delovno silo iz Bohinja.

"Sodeč po udeležbi na tribuni, res velika večina Bohinjcev podpira ta projekt. Odziv me je presenetil, prav tako tudi razprave," je dejal župan Franc Kramar in dodal: "Če bi tisti, ki projektu nasprotujejo ali ga ovirajo, to videli, bi verjetno svojo odločitev spremenili. Zavedam se, da je težko biti tudi v njihovi vlogi, a gre za to, da bo Bohinj živel in preživel. Sicer me resnično skrbi, koliko mladih ljudi bo še ostalo v Bohinju."