Pa ne, da je na Facebooku ...

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Prosti čas / / 06:00

Dežela nasmehov, Šrilanka (2)

Veddha so ljudstvo, ki je na Šrilanki še do nedavnega živelo v razmerah kot v kameni dobi. Živijo v Dambani in ker so nekaj kilometrov pred njihovim naseljem popravljali most, smo lahko za nadaljevanje poti izbirali med kombijem, tuk-tukom ali pa bi pot po prašni cesti nadaljevali peš. Odločili smo se za kombi, vendar nas je bilo preveč za eno vožnjo in tako smo se druga skupina, s Tuderjem na čelu, odločili, da se bomo odpravili ‘kombiju naproti'. Ženske pa smo se mimogrede ukvarjale še z ‘izborom prostora za lulanje', če se izrazim v šaljivem slogu, saj smo takoj, ko smo izstopile iz avtobusa, pod mostom v vodi videle kačo …

Najprej smo spoznali šefa ljudstva, potem še košček njihove kulture skozi ples. Prikazali so nam tudi, kako se ljudstvo Veddha odpravi na lov s sekiro ali lokom, na koncu pa so uprizorili pravo malo tržnico svojih izdelkov.

Poglavar ljudstva Veddha Uruwarige Wannila Aththo je zelo zaseden človek. Kot vrhovni šef ima veliko dela. Spat hodi pozno, vstaja zgodaj. K njemu prihajajo ne samo domačini, tudi drugi in ga sprašujejo po nasvetih – pa naj gre za pravna vprašanja ali nasvet za zdravje. Mesto poglavarja je zasedel leta 1998, ko je preminil njegov oče, ki je dočakal častitljivo starost, 110 let. Sam jih šteje 65. Ima osem otrok, med njimi kar sedem sinov.

Sicer Veddhe dopuščajo, da si moški izbere žensko po svoji izbiri, vendar znotraj njihovega ljudstva, nikakor pa očeta poglavarja ne more naslediti hči. V takem primeru gre nasledstvo poglavarjevemu bratu. So monogamni in ženske so moškim kar enakovredne. Tako iz poroke kot smrti ne delajo pompa. Veddhe govorijo svoj jezik in so animisti.

Poglavar Uruwarige se s šrilanškim predsednikom sreča vsaj enkrat na leto, udeležil pa se je tudi srečanj predstavnikov ljudstev v tujini, tako da je do danes obiskal že številne države, kar je verjetno vzrok, da lahko njegovo ime vpišemo v spletni brskalnik in nam postreže celo s Facebook stranjo. In ne da bi hoteli, se vprašamo, kje v poglavarjevi pisarni na prostem smo zgrešili računalnik …

(Se nadaljuje)