Manj stroškov in boljše delo

V Sloveniji se v skupne medobčinske uprave povezuje že 90 odstotkov občin. O prihodnosti medobčinskega povezovanja so govorili na posvetu o delovanju skupnih občinskih uprav v Škofji Loki.

Škofja Loka - Posvet je pripravilo ministrstvo za javno upravo, sedaj pristojno tudi za lokalno samoupravo, v sodelovanju s Skupnostjo občin in Združenjem občin Slovenije.

Potem ko je v Sloveniji nastalo 211 občin in ko doslej ni uspel noben politični poskus regionalizacije, občine skušajo z medsebojnim povezovanjem urejati vsaj nekatere naloge na skupnih področjih. Doslej se je najbolj uveljavilo medobčinsko sodelovanje na področjih inšpekcijskega nadzora, redarstva, notranje revizije, finančno računovodskih služb, vse več se jih povezuje tudi s ciljem pridobitve evropskega denarja za skupne projekte. Uspešen primer povezovanja štirih občin na Škofjeloškem je prav pri urejanju komunalne infrastrukture, ki jo sofinancira evropski kohezijski sklad, kot manj uspešno pa so se izkazale skupne inšpekcijske službe in redarstvo, kar so pred kratkim ukinili.

V Sloveniji trenutno deluje 49 skupnih občinskih uprav, vanje je vključenih 190 občin, torej 90 odstotkov vseh, ki čutijo potrebo po povezovanju, bodisi ker želijo zmanjšati stroške delovanja bodisi izboljšati strokovnost svojega dela. Posvet, sicer šesti po vrsti, je na široko zajel morebitne skupne teme, ki bi bile še lahko predmet povezovanja, veliko pozornosti pa je namenil vprašanjem prostora in prostorskega načrtovanja, kot možnosti v okviru delovanja skupnih občinskih uprav. Na tem področju že uspešno sodelujejo občine Spodnjega Podravja; Alenka Korpar, Zdenka Bezjak in Peter Cafuta so kolegom iz drugih slovenskih občin prikazali svojo organiziranost in način dela. Skupna uprava deluje za trinajst občin, s tem so znižali stroške delovanja, lažje pa pridobijo ustreznejši strokovni kader za bolj kakovostno delo. Opozorili so na primer izdelave občinskih prostorskih načrtov, ki jih sedaj po zakonodaji za občine lahko pripravljajo le zunanji strokovni sodelavci. Če bi bila ta možnost dana skupnim občinskih upravam, bi se lahko izognili pastem, ki jih opažajo na tem področju. Postopki sprejemanja teh aktov se zelo vlečejo, zunanji izdelovalci so dragi, ugotavlja Zdenka Bezjak, ki je razmišljala zlasti o racionalizaciji. V Spodnjem Podravju so namreč izračunali, da so opazne razlike v stroških pri izvajanju nalog, ki so jih opravile občine same, in tistimi, ki jih opravljajo skupne občinske uprave. Valentina Lavrenčič z direktorata za prostor na ministrstvu za infrastrukturo in prostor pa je poudarila pomen skupnega povezovanja občin za kandidiranje na državne in evropske vire. Strategija Evropske unije do leta 2020 namreč predvideva, da bodo imeli v prihodnje prednost integrirani projekti.