Najboljša v virtualni izdelavi jekla
Kamničan Anže Tekavčič in Škofjeločan Andraž Bradeško, študenta Oddelka za materiale in metalurgijo Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani, sta postala svetovna prvaka v virtualni izdelavi jekla, kar jima prinaša zelo dobre reference v jeklarski industriji.
Enaindvajsetletna študenta 3. letnika Inženirstva materialov na Oddelku za materiale in metalurgijo Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani sta odmeven uspeh ob pomoči svojega mentorja Matjaža Knapa dosegla na velikem finalu tekmovanja v virtualni izdelavi jekla (7th Virtual Steelmaking Challenge), ki je pred nedavnim potekalo v Bruslju. Zmagala sta v kategoriji študentov, hkrati pa je bil njun rezultat boljši tudi od zmagovalcev v kategoriji mladih inženirjev.
Kako se lahko jeklo izdela na virtualen način? »Jeklo se na virtualen način izdela s pomočjo računalniške simulacije, ki simulira različne procese, ki so v uporabi v jeklarski industriji. Te simulacije so na spletu brezplačne (steeluniversiity.org) in so namenjene učenju tako za študente kot mlade, že zaposlene inženirje. Glavni cilj simulacij je z uporabo znanja metalurgije optimirati procese tako, da jeklo izdelamo za čim nižjo ceno. Splošno gledano je najboljše jeklo namreč tisto, ki je najcenejše in še zadovolji tehnične kriterije, kot so kemična sestava, čistost in končna temperatura,« uvodoma razložita Anže Tekavčič iz Kamnika in Andraž Bradeško iz Podlubnika, ki sta se do finala prebila kot zmagovalca na regijskem tekmovanju za območje Evrope in bivše Sovjetske zveze, ki je potekalo novembra, v zaključnem delu tekmovanja pa sta premagala vse druge regijske zmagovalce iz Severne, Srednje in Južne Amerike, Vzhodne Azije in Oceanije ter z Bližnjega vzhoda, iz Indije in Afrike.
Na tekmovanje sta se pripravljala že med študijem pri praktikumu, intenzivneje pa štirinajst dni pred finalom. »Naloge sva si že od začetka razdelila, tako da je vsak proučil polovico simulacij in jih nato razložil drugemu. Prav tako sva si naloge dobro razdelila tudi na tekmovanju samem, kar nama je prihranilo ogromno časa. Pri izdelavi jekla je treba imeti precej iznajdljivosti in kreativnosti, dopolnjevala sva se predvsem v različnih izkušnjah, kako najbolj poceni priti do optimalnega rezultata,« sta nam po velikem uspehu povedala študenta, ki se samega tekmovanja nekaj dni kasneje spominjata takole: »Vsak tekmovalni par je imel svoj računalnik in dostop do simulacije, na voljo pa dve uri in pol. Nisva pričakovala zmage, ker so kitajski študenti na regijskem tekmovanju naredili jeklo neprimerno ceneje kot midva. Prišla sva precej sproščena in z ne preveč visokimi pričakovanji, kljub temu pa sva zaupala v svoje sposobnosti in znanje. Drugi tekmovalci so bili vidno na trnih, tudi zaradi snemalcev, fotografov in predstavnikov industrije, ki so vseskozi opazovali izdelavo. Sicer sva bila precej utečena, izračune sva opravila dokaj hitro in tudi prvi poskus izdelave jekla, s katerim sva takoj prevzela vodstvo. Nadalje sva sestavo in procesno pot skozi celotno tekmovanje samo še izboljševala in tako vse do konca ostala v vodstvu.«
Tekmovanje je bilo v jeklarski industriji zelo odmevno, priznanja najboljšim pa je podelil Alexey Mordashov, predsednik Svetovnega jeklarskega združenja, ki združuje dvajset največjih svetovnih proizvajalcev jekla. Zmaga slovenskih študentov je dokaz visoke ravni znanja, ki ga dobijo na ljubljanski fakulteti. Bosta svetovna prvaka svoje znanje skušala unovčiti doma, kjer imamo tudi nekaj cenjenih proizvajalcev jekla? »Tekmovanje je bilo za naju predvsem zanimiva izkušnja, zmaga pa dobra referenca za prihodnost,« sta si enotna. Oba si sprva želita zaključiti študij doma. Medtem ko bo Andraž najverjetneje ostal v Sloveniji, se Anže že spogleduje z nadaljnjim študijem v tujini.