Razveljavili znižanje pokojnin

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: GG Plus / sobota, 23. marec 2013 / 06:00

Ustavno sodišče je ugotovilo, da je bilo lansko znižanje pokojnin dobrim 26 tisoč upokojencem v nasprotju z načelom enakosti in zato v nasprotju z ustavo.

Ustavni sodniki razveselili upokojence
Ustavno sodišče je razveljavilo drugi, tretji in četrti odstavek 143. člena zakona za uravnoteženje javnih financ (Zujf), s katerimi so julija lani znižali pokojnino nekaj več kot 26 tisoč upokojencem, ki jim delno ali celotno plačilo pokojnine zagotavlja državni proračun. Omenjeni odstavki varčevalnega zakona so namreč po mnenju ustavnih sodnikov neskladni z ustavo, ker ni bilo spoštovano načelo enakosti. Ustavno sodišče je ob tem Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) tudi naložilo, naj vsem prejemnikom pokojnin, ki jim je bila protiustavno znižana pokojnina, brez odlašanja izda nove odločbe. Kot je obrazložilo, zakonodajalec v primeru stvarnega razloga, ki je prevladujoč v javnem interesu, sicer lahko uzakoni znižanje pokojninskih prejemkov, vendar pa mora pri tem spoštovati načelo enakosti. Odločitev o razvrstitvi določenih skupin prejemnikov, ki so jim bile pokojnine znižane, pa je bilo arbitrarna in zanjo ni bilo ne ustavno dopustnih ne razumnih razlogov. Zahtevo za presojo ustavnosti določb 143. člena Zujfa je vložila nekdanja varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek – Travnik, ki je odločitev ustavnega sodišča ocenila kot zmago pravne države in zmago za vse posameznike, ki so bili prizadeti v svojem človeškem dostojanstvu. Po kasnejših dopolnitvah Zujfa, s katerimi so iz znižanja pokojnin izvzeli upokojence, ki so delali v drugih republikah nekdanje SFRJ, je sicer znižane pokojnine od novega leta naprej prejemalo še približno devetnajst tisoč upokojencev. Gre za nekdanje udeležence NOB in španske vojne, internirance in begunce, bivše vojaške zavarovance, delavce organov za notranje zadeve in zaporov, osebe z aktivno službo v JLA in prejemnike pokojnin na podlagi zakona o popravi krivic. Vsi ti, ki so pred uveljavitvijo Zujfa imeli pokojnine višje od 662 evrov, so od julija lani prejemali za 100 do 350 evrov nižje pokojnine.

Mariborčani izvolili novega župana
Maribor ima novega župana. Na nadomestnih volitvah, ki so jih izpeljali po decembrskem odstopu prejšnjega župana Franca Kanglerja, je namreč že v prvem krogu zmagal edini nestrankarski kandidat, sociolog Andrej Fištravec. Volivci – na voliščih je svoj glas oddalo skromnih 31 odstotkov volilnih upravičencev – so mu namenili slabih 53 odstotkov glasov. Za njim je največ glasov (slabo četrtino) prejel kandidat SD Matevž Frangež, ki je zaradi volilnega poraza že odstopil z mesta predsednika mariborskega SD, medtem ko je dosedanjega podžupana Milana Mikla (SLS), ki ga je podpiral tudi Kangler, podprlo šest odstotkov volivcev. Za vroči županski stolček v Mariboru se je sicer potegovalo enajst kandidatov. Novoizvoljeni mariborski župan ne bo imel lahkega dela, saj v mestnem svetu, ki se ni želel samorazpustiti, nima zadostne podpore. Tega se Fištravec zaveda tudi sam, saj je takoj po izvolitvi dejal, da je breme zanj zdaj težko, a če si človek ne naloži težkega bremena, nikoli ne ve, kako je močan. Ne želi biti revanšističen, saj po njegovem mnenju Maribor sedaj poleg pameti, stroke in skupnega dela potrebuje tudi nekaj odpuščanja. Fištravec, ki namerava z mestnim svetom sodelovati programsko, bo županski mandat nastopil 8. aprila, do tedaj pa je vodilne na občini pozval, naj se vzdržijo vseh dejanj, ki so zunaj rednega poslovanja občine in njene uprave.

Uporaba mobilne telefonije narašča
Da smo Slovenci veliki uporabniki mobilnih storitev, kažejo tudi podatki državnega statističnega urada, po katerih so uporabniki slovenskih mobilnih operaterjev lani poslali več kot 1,8 milijarde sporočil SMS in več kot 38,9 milijona sporočil MMS. Število poslanih sporočil SMS se je tako v primerjavi z letom 2011 povečalo kar za 22 odstotkov, število poslanih sporočil MMS pa za 23 odstotkov. Na področju govornega prometa so mobilni operaterji lani zabeležili več kot 63 milijonov ur odhodnega prometa, kar je povečanje za dva odstotka. Tudi število naročnikov mobilnih omrežij se je lani povečalo za štiri odstotke. Vseh naročnikov je bilo konec lanskega leta že 1.609.000, od tega 73 odstotkov zasebnih. Zmanjšala pa se je uporaba fiksne telefonije, kjer je bilo lani zabeleženih več kot 17,5 milijona ur odhodnega govornega prometa, skupni odhodni govorni promet iz fiksnega omrežja pa se je zmanjšal za 10 odstotkov, ugotavljajo v statističnem uradu. Po drugi strani je v Sloveniji vse več priključkov internetne telefonije.