Možno bo več štipendij

Vlada je minuli teden sprejela predlog zakona o štipendiranju, ki med drugim vrača štipendije mladoletnim dijakom in omogoča prejemanje več vrst štipendij hkrati.

Kranj - »Zakon o štipendiranju, ki bo zdaj nadaljeval pot v parlamentarni proceduri, je korak k bolj celostnemu, sistemskemu in transparentnemu urejanju področja štipendiranja v Sloveniji,« so s predlogom zakona zadovoljni v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS). V omenjenem zakonu je namreč ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve povzelo rešitve, ki jih je v svojem predlogu zakona o štipendiranju predvidel ŠOS. »Verjamemo, da se bo z uveljavitvijo novega zakona marsikateri študent lažje posvetil študiju, saj se ne bo več ukvarjal z eksistencialnimi vprašanji, kako zagotoviti sredstva za študij in pogosto tudi za preživetje,« je ob tem poudaril predsednik ŠOS Mitja Urbanc, predsednik Dijaške organizacije Slovenije Alen Hliš pa ocenjuje, da bi z uveljavitvijo tega zakona podelili okrog sedem tisoč novih štipendij.

Zakon med drugim vrača pravico do prejemanja državne štipendije tudi mladoletnim dijakom. Predlog zakona tako določa, da je državna štipendija namenjena vsem državljanom Republike Slovenije s statusom dijaka oziroma študenta, ki ne presegajo postavljenega dohodkovnega cenzusa, upravičenci so tudi udeleženci izobraževanja mlajših odraslih. »Predlog novega zakona s tem odpravlja vrzel sedanjega zakona, po katerem so možnost štipendiranja izgubili mladi iz najranljivejših skupin,« so pojasnili pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Po novem naj bi omogočili še prejemanje več vrst štipendij hkrati, s čimer se posamezniku odpirajo možnosti za višjo štipendijo. Dijaki ali študenti bodo tako lahko hkrati prejemali državno in deficitarno oziroma kadrovsko štipendijo ali Zoisovo in deficitarno oziroma kadrovsko štipendijo, pri čemer višina združene štipendije ne bo omejena navzgor, so pojasnili v ŠOS. Predlog zakona uvaja tudi štipendije za deficitarne poklice, ki jih bo dodeljeval Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije, s čimer naj bi zagotovili še boljši odziv na potrebe trga dela. Prejemanje štipendije omejuje zgolj na dodiplomski študij, razen pri štipendijah Ad futura. Pri Zoisovih štipendijah, so poudarili v ŠOS, po novem večji pomen namenjajo izjemnim dosežkom, ocene pa ostajajo le še dopolnilni faktor.

Pri kadrovskih štipendijah med drugim predlagajo uvedbo višjega deleža sofinanciranja kadrovske štipendije za deficitarne poklice, in sicer 70-odstotnega. Obenem zmanjšujejo administrativne ovire za delodajalce pri iskanju možnosti za sofinanciranje štipendije, hkrati pa z uvedbo možnosti prekinitve štipendijskega razmerja s strani delodajalca ali štipendista brez obveznosti vračila enoletnega zneska štipendije obema daje večjo možnost medsebojne izbire. Tako naj bi zagotovili še večje število štipendij ter boljši pregled nad štipenditorji in dejanskim številom podeljenih štipendij.