Ecki na Goriškem in Kranjskem

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (345)

Eck (Eckh, Egk, Egkh) von Ungrispach (Ungersbach, Ungrichspach) je bila plemiška rodbina, ki je odigrala pomembno vlogo na Goriškem in bila tudi v tesnih stikih s sorodniki na Kranjskem. To se je še posebej izkazalo s povezavo s Primožem Trubarjem. Ko se je Trubar leta 1562 vračal z Nemškega v Ljubljano čez Podkoren in Bled, je prenočil v Kranju pri baronu Ivanu Jožefu Ecku. Ta ga je zaupno opozoril, da sta dospela v Ljubljano dva cesarska ukaza, naj ga primejo takoj, ko se tam prikaže …

Gospod na Vogrskem, glavar v Trstu in Devinu Simon Ungrispach, je umrl 7. marca 1511 brez moških potomcev. Njegovo gospostvo na Vogrskem je prešlo po hčerki Margareti na njenega moža Henrika Ecka, ki si je tedaj privzel naslov Egkh von Ungrichspach. Rodbina se je najprej uveljavila na Kranjskem, kjer je med drugim posedovala grad Brdo (Egg) in dvorec v Kranju.

S Kranjskega so Ecki prišli na Goriško v 15. stoletju. Tu so že pred letom 1500 imeli gospostva in posesti v Medei, Coroni in Moraru. Od leta 1511 so gospodovali v Kanalu in si pridobili posest v Ročinju in na Tolminskem. Na Goriškem se je uveljavil Jurij Eck, nekdanji vicedom na Kranjskem in poveljnik med prvo vojno z Benetkami (1508–1509).

Po smrti zadnjega goriškega grofa Leonarda (12. april 1500) je Goriška pripadla Habsburžanom. To je sprožilo prvo beneško vojno. Goriški deželni stanovi so se hoteli pokloniti cesarju Maksimilijanu in mu izreči prisego zvestobe in vdanosti. Ker pa cesar ni mogel leta 1511 priti osebno v Gorico, je imenoval posebno komisijo, ki naj bi ga pri poklonitvi zastopala. Njen član je bil tudi Jurij Eck, ki je leta 1512 postal glavar na Goriškem.

Prvi, ki se je ponašal s častjo goriškega patricija, je bil Bonaventura, glavar v Tolminu (1530–1541). Da bi lažje opravil razna poslanstva, si je imenoval za podglavarja in namestnika (rodnega brata?) Jurija Ecka.

Pomembno vlogo na Goriškem je odigral Hanibal Eck. Kot odposlanec goriških deželnih stanov je leta 1571 prisostvoval poroki nadvojvoda Karla in bil 1578 na kongresu avstrijskih dežel v Brucku, kjer so razpravljali o obrambi proti Turkom. Goriška je tedaj obljubila poslati petsto lokostrelcev na hrvaško mejo in stotnijo vojakov pod vodstvom Sigismunda Ecka na Kranjsko. Hanibal je bil dejanski voditelj luteranske skupnosti na Goriškem, vendar pa je z njim in tudi z luteranstvom izginila tudi rodbina Eck.

Zanimivi Gorenjci in dogodki tedna iz dežele Kranjske:

V Krnici pri Bledu se je 7. 3. 1837 rodil politik in gospodarstvenik, prvi slovenski deželni glavar Kranjske Josip Poklukar. Leta 1875 je opustil juridično službo, prevzel nadzorstvo, pozneje pa vodstvo Blasnikove tiskarne. Ko se je poročil z Blasnikovo hčerko Aleksandrino, je postal solastnik tiskarne.

Osemnajstletni cesar Franc Jožef je 7. 3. 1849 izdal tako imenovano oktroirano ustavo. Med drugim je ta ustava omenjala tudi Ilirsko kraljestvo, kar je nekaterim Slovencem narekovalo upanje, da bo vlada združila njihovo ozemlje v posebno »ilirsko« enoto …

Na Ovsišah pri Podnartu se je 9. 3. 1752 rodil Gašpar Primic, prvi znani predstavnik rodbine Primic. Trgovska rodbina Primic je delovala v 18. in prvi tretjini 19. stoletja v Tržiču in Ljubljani. Gre za prednike Primičeve Julije.

Na Dovjem se je 9. 3. 1914 rodila agronomka Tilka Krivic. Ukvarjala se je z žlahtnjenjem novih rastlinskih sort in hibridov. S Kmetijskim inštitutom Slovenije je sodelovala pri uvajanju novih krompirjevih sort. Umrla je 25. 2. 2003 v Mengšu.

Pred 13. 3. 1582 je umrl na Bavarskem teolog, humanist, profesor in duhovnik Lovrenc Čadež. Rodil se je v Škofji Loki v 16. stoletju. Leta 1564 je postal rektor univerze na Dunaju.